Otroci in zasloni - postavimo pravila in se izognimo težavam

Za mnenje o uporabi e-zaslonov pri otrocih in varni uporabi interneta smo prosili dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ter Tilna Dominka iz Zavoda Varni internet.

Otrok potrebuje pozornost staršev in vrstnikov

Dva dni nazaj sem iz avta, ko sem čakalna na križišču na zeleno luč, opazovala mlado mamico z otrokom v vozičku, ki je prav tako stala ob prehodu za pešce. Mamica je svoj pogled zatopljeno usmerjala v telefon in s prstom drsala po zaslonu. Otrok v vozičku je živahno mahal z rokama in žlobudral. Mamica njegovih poskusov komuniciranja ni opazila in je še naprej gledala v telefon in ko so se drugi ljudje ob prehodu začeli premikati, je tudi sama potisnila voziček naprej, brez da bi pogled dvignila od telefona stran.
Druga situacija, na katero pa žal naletim praktično vsak dan, je, da v naših čakalnicah, ko otroci skupaj s starši čakajo na srečanje s strokovnjakom, svoj čas zapolnijo tako, da gledajo vsak v svoj telefon in so gluhi in slepi za vse, kar se okoli njih dogaja.
To sta samo dva primera, kako je uporaba zaslonskih tehnologij popolnoma neustrezna v povezavi z otroki in jim škoduje. V letošnjem letu smo skupina različnih strokovnjakov na pobudo pediatrov pripravili smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki bodo tako staršem kot drugim odraslim, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki v pomoč pri ustrezni in še zdravi uporabi zaslonov pri otrocih. Zavedati se moramo, da smo odrasli, posebej seveda starši, otrokom zgled, tudi pri uporabi zaslonov. Namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov. Časovna priporočila uporabe zaslonov so oblikovana glede na starost otroka.

Foto: Pexels

V najzgodnejšem obdobju v prvih dveh letih življenja se uporaba zaslonov odsvetuje. Otroka starši pomirijo, uspavajo, hranijo in zabavajo s svojo prisotnostjo. Otrok v tem obdobju za zdrav razvoj potrebuje veliko gibalne in domišljijske igre ter raziskovanja v fizičnem okolju.
V starosti od 2 do 5 let se priporoča uporaba zaslonov manj kot eno uro na dan, v prvi triadi osnovne šole največ eno uro na dan, v starosti od 10 do 12 let do ene ure in pol na dan in v starosti od 13 do 18 let največ dve uri na dan.
Zelo pomembno pri tem je, da spodbujamo pristne medosebne stike in druženje z vrstniki v živo. Prav tako se je potrebno z otroki pogovarjati o možnih pasteh, zlorabah in poskrbeti za varovanje zasebnosti na spletu. Danes že vemo, da prezgodnja in čezmerna uporaba zaslonov lahko pomembno škoduje otroku in negativno vpliva tako na razvoj kot na njegovo zdravje.

In kateri so znaki, ki predstavljajo alarm?

Zaskrbeti nas mora, kadar otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem, kadar namesto druženja z družino in drugimi otroki raje izbere zaslon, kadar manj časa posveča športnim in drugim aktivnostim na račun uporabe zaslona, kadar otrokov učni uspeh pade ali če ob prekinitvi aktivnosti (npr. ko starš vzame pametni telefon) otrok zelo močno čustveno reagira (ima izbruh).
Strokovnjaki priporočamo, da se družine skupaj lotijo izziva uporabe zaslonov. Naredijo naj družinski načrt uporabe zaslonov, ki naj velja za vse družinske člane. Ta načrt vključuje obroke brez zaslonov, določanje ure v dnevu, ko se vsi zasloni ugasnejo in televizija ni vklopljena kot ozadje. Otroci naj zaslone uporabljajo v skupnem prostoru. Noč je namenjena spanju in v nočnem času otrok ali mladostnik nima zaslonov v sobi, ob tem določimo mesto, kjer so shranjeni vsi zasloni čez noč. Priporočljivo tudi je, da si družina privošči tudi dan (dneve) brez zaslonov.

Avtorica: dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana

Pasti interneta

Digitalni svet je v sami osnovi nekaj najboljšega kar je človeštvo razvilo, do sedaj. Vendar tako kot vsaka stvar v življenju ima tudi internet dve plati. Zavedati se moramo, da vse, kar počnemo na spletu, lahko postane del neomejenega digitalnega arhiva, ki še zdaleč ni dostopen samo nam. Upravljanje z digitalnimi identitetami je postalo tako kompleksno, da potrebujejo pomoč celo odrasli – kaj šele otroci. V svetu, kjer je meja med virtualnim in realnim vsak dan bolj nejasna, je ključnega pomena, da znajo otroci in najstniki svoje pravice in zasebnost varovati ves čas. Zato je zelo je pomembno, da otroci že v zgodnjem otroštvu razvijejo digitalno inteligenco, ki je vsota socialnih, čustvenih in kognitivnih sposobnosti otroka, ki so bistvene za digitalno življenje. Otrok potrebuje znanje, spretnosti in sposobnosti prilagajanja svojih čustev ter lastnega vedenja za spopadanje z izzivi in zahtevami digitalne dobe! Zavedati se moramo, da se tehnologija razvija, a tudi vsako novost prav tako hitro zamenja nekaj novega, še bolj nepredstavljivega, in prav zato morajo generacije otrok postajati vedno bolj spretne in prilagodljive ter sprejeti vseživljenjsko učenje kot nekaj samoumevnega. V sedanji digitalni dobi je učenje dejstev na pamet vedno manj potrebno. Namesto tega postaja vedno bolj pomembno, da so otroci sposobni informacije kritično presojati in v njih iskati resnico. Ob tem pa seveda upoštevati tudi pravila. Na internetu namreč veljajo določena pravila, ki pa niso sama sebi namen, temveč so zato, da nas obvarujejo pred neprijetnostmi. In otroci morajo ta pravila razumeti!

Kako otroke opolnomočiti, da nimajo lažnih profilov za starše; Zaupanje ali popoln starševski nadzor pri uporabi elektronskih naprav?

Če smo že v zgodnjem otroštvu premišljeno in sistematično pristopili k "digitalni vzgoji" otroka (brez zaslonske tehnologije v starosti 0-2 leti, kasneje, v starosti 3-6 let, pa postopoma vključujemo zaslonsko tehnologijo, po "kapljicah", se nam v veliki meri v obdobju njegovega odraščanja ne bo potrebno ukvarjati s starševskim ali katerim drugim nadzorom, saj smo otroka "digitalno" ozavestili in z njim vzpostavili digitalno zaupanje. V primeru neprijetnosti (seksting, izsiljevanja, nadlegovanja, ustrahovanja, neprimerne vsebine ali fotografije ipd.) nas bo otrok o neprijetnosti obvestil in skupaj boste razrešili težavo. Zato še enkrat poudarjamo, zelo pomembno je, da otroci že v zgodnjem otroštvu razvijejo digitalno inteligenco, ki je vsota socialnih, čustvenih in kognitivnih sposobnosti otroka, ki so bistvene za digitalno življenje. Zato otrok potrebuje ta znanja, spretnosti in sposobnosti prilagajanja svojih čustev ter lastnega vedenja za spopadanje z izzivi in zahtevami digitalne dobe!

Kako načrtujemo uporabo e-naprav, čemu dajemo največji poudarek, kako lahko starši usmerijo otroke k primernejšim/koristnim vsebinam na internetu.

V današnjem času moramo sprejeti, da je digitalna tehnologija prisotna na vsakem koraku, zato je pomembno, da otrokom omogočimo razvijanje veščin učinkovite in primerne uporabe, ne da njihovo uporabo le omejimo. Naloga sodobnih staršev je, da otroke vodijo po varnih poteh interneta in jih naučijo, kako se izogniti neprijetnim situacijam - enako kot to počnejo npr. med učenjem o varnosti v prometu. Dobri starši ne uporabljajo digitalne tehnologije za doseganje miru, temveč za to, da otrokom pokažejo, kako lahko tehnologijo uporabimo kot koristno orodje za učenje in delo. To pa je tudi osnovno poslanstvo ekipe Varni internet, da v vsem, kar počnemo, želimo otrokom in mladim predstaviti potrebne digitalne veščine 21. stoletja, ter jim ponuditi izkušnje, spretnosti in prepričanje vase, da bodo pripravljeni na digitalno prihodnost, ki jih čaka.

Praktični nasveti za starše

Vsaka družina je drugačna, zato mora vsaka družina zase sestaviti najprimernejši načrt glede novodobne tehnologije. Ponujamo nekaj preverjenih nasvetov, ki jih lahko uporabite kot osnovo za razmišljanje:

• Bodite otroku zgled – otroci se največ naučijo z opazovanjem in glede na raziskave 70 % otrok meni, da njihovi starši preveč časa preživijo za najrazličnejšimi zasloni. Pomembno je, da si kot družina vzamete čas za skupno preživljanje prostega časa, namenjenega povezovanju med vami, ne povezovanju s svojimi napravami.
• Otroke naučite tehnološkega bontona – uporaba novodobne tehnologije bi morala vedno temeljiti na medsebojnem spoštovanju, interakciji med posamezniki in vljudnosti. Določite osnovna pravila, kot so: „Če sedimo skupaj za mizo, se pogovarjamo med seboj, ne s spletnimi prijatelji“, pomaga pa tudi to, da med preživljanjem časa na prostem mobilne telefone in druge naprave pustite doma.
• Določite jasna pravila glede uporabe digitalne tehnologije – računalnike in druge naprave umaknite iz otroških sob in jih raje postavite v skupne prostore. To otroke odvrača od sprejemanja nespametnih odločitev na spletu, hkrati pa vam omogoča lažji pregled nad tem, kaj otroci na spletu sploh počnejo in katere vsebine pregledujejo.
• Postavite si prioritete – skupaj s celotno družino naredite seznam prioritetnih aktivnosti, ki so vsem pomembne in za katere je nujno, da si vzamete čas, in seznam želenih aktivnosti, ki niso nujno potrebne. Na družinski koledar najprej umestite nujne aktivnosti, kot so delo za šolo, skupni obroki, spanje, preživljanje časa na prostem in drugi hobiji, nato pa v urnik umestite še manj pomembne aktivnosti, kot je preživljanje prostega časa na spletu v skladu s smernicami.
• Naj vas ne bo nerodno prositi za pomoč – na spletu lahko najdete ogromno priporočil glede uporabe digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih, prav tako se za pomoč lahko obrnete tudi na šolo, na lokalno skupnost in na najrazličnejša institucije. Pogovorite se z učiteljicami in svetovalnimi delavci glede digitalne vzgoje in izobraževanja v šoli. Na voljo pa so vam tudi različne aplikacije, ki skrbijo za primernost spletnih vsebin, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki, ter za primerno količino časa, preživetega za računalnikom in drugimi napravami.

Avtor: Tilen Dominko, Zavod Varni internet