Parada ponosa 2025: Sistem se posodablja. Skupnost ostaja.

Parada ponosa je osrednji dogodek festivala Parada ponosa. Je javna manifestacija, namenjena preboju molka, uporu proti potiskanju homoseksualnosti med štiri stene, zasedbi javnega prostora, predstavitvi življenja in dela LGBTIQ+ skupnosti, promociji človekovih pravic, enakih možnosti in svobodi izbire.
Paradni dan bo tako že tradicionalno obarval Kongresni trg mavrično z obilico skupnostnih, kulturnih, političnih in umetniških elementov, ki se zvrstijo čez dan ter doživijo vrhunec s pohodom po ljubljanskih ulicah ter večernim programom na odru festivala Junij v Ljubljani.
Paradno mesto je pomembna priložnost za slovensko LGBTIQ+ skupnost, da na javnem prostoru predstavi svoje delovanje, življenje in kulturno-umetniško ustvarjanje. Organizatorji Parade ponosa 2025 poudarjajo, da boj za enakopravnost ne more obstajati ločeno od boja proti digitalnemu sovraštvu. In prav sovražni govor in dejanja iz sovraštva so v veliki meri usmerjena proti LGBTIQ+ skupnosti. Sovražni govor in dejanja iz sovraštva, ne glede na prostor, v katerem se dogajajo, ogrožajo temeljne vrednote demokratične družbe, zato zahtevajo sistemske spremembe, ki bodo zagotavljale varnost, dostojanstvo in enake pravice za vse. "Naj bo letošnja Parada ponosa opomnik, da se sistem posodablja, a naša skupnost ostaja."

Kralji, kraljice in kvir tatice

V okviru festivala Parada ponosa bo v Steklenem atriju Mestne hiše od 11. junija do 3. julija 2025 na ogled razstava Marija Županova Kralji, kraljice in kvir tatice.
Marijo Županov aktivno prispeva k razvoju kvir skupnosti v Ljubljani. Največ navdiha črpa prav iz domače drag scene, ki jo s svojo fotografijo redno podpira.
Drag skupnost vidi kot temelj ustvarjalnosti in solidarnosti znotraj lokalne LGBTIQ+ scene. Po njegovem so ravno drag umetnice in umetniki tisti, ki v mestu ustvarjajo ne le kulturno življenje, temveč tudi vezi prijateljstva in občutek pripadnosti – da se LGBTIQ+ posameznice in posamezniki v Ljubljani ne počutijo sami.
Razstava Kralji, kraljice in kvir tatice nadgrajuje njegov že vzpostavljen razstavni opus in ga razširja s serijo polaroidov. Ti delujejo kot dokumentarno gradivo, ki pričuje o krhkosti in ranljivosti lokalne kvir skupnosti – so sledi osebnih izkušenj s sovražnim govorom in nasiljem. Navdih za naslov razstave izhaja iz melanholične lepote pesmi Beautiful Boys, ki pripoveduje o izkušnji izobčene sirote. V pesmi protagonistka svojo notranjo lepoto – ter sorodnost z drugimi – začne prepoznavati šele v ujetništvu. Podobno tudi Marijevi portreti v objektiv lovijo trenutke ranljivosti in upora, a hkrati tudi nežnosti v skupnosti, ki vztraja.