Podelili smo Rožančeve nagrade

Nagrado Marjana Rožanca za izjemen športni dosežek je prejela judoistka Andreja Leški

Andrej Leški je dobitnica zlate medalje v judu na letošnjih olimpijskih Igrah v Parizu. Do tega uspeha je prišla z dolgotrajnim trdim delom, s katerim je odločilno dopolnila njen naravni talent.
Andreja Leški je dosegla številne zmage, padce, poškodbe in ponovne zmage vse do vrha in olimpijske medalje.
Med njenimi dosežki na poti do zlate olimpijske medalje omenimo tri osvojene medalje na Grand Slam in Grand Prix turnirjih v letu 2019, srebrno medaljo na svetovnem članskem prvenstvu v Budimpešti, bronasto na evropskem članskem prvenstvu v Lizboni in 5 medalj z Grand Slam, Grand Prix in Masters turnirjev v letu 2021. Dve leti kasneje je osvojila še zlato medaljo na evropskem članskem prvenstvu v Montpellierju, srebrno na svetovnem članskem prvenstvu v Dohi, na stopničkah je bila tudi na Grand Slam turnirju.
Andreja Leški je s trdim delom in vztrajnostjo ter disciplino dokazala, da se da premagati padce in težave. Po vsakem padcu se je vrnila še višje in letos na sam olimpijski vrh. To je še posebno velik dosežek, ker na prejšnje olimpijske igre ni bila uvrščena zaradi pravila enega udeleženca iz vsake države.

Nagrado Marjana Rožanca za izjemen športni dosežek je prejel smučarski skakalec Lovro Kos 

Lovro Kos je član Smučarsko skakalnega kluba Ilirija in slovenske moške skakalne reprezentance.
Prvo uvrstitev med dobitnike točk je dosegel 25. marca 2021 na letalnici bratov Gorišek s 27. mestom. 29. decembra je na prvi tekmi novoletne skakalne turneje v Oberstdorfu s šestim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev v karieri. Na drugi tekmi novoletne skakalne turneje v Garmisch-Partenkirchnu 1. januarja 2022 pa je s tretjim mestom dosegel prve stopničke v karieri. Odlično sezono je kronal, ko je skupaj s slovensko skakalno ekipo na olimpijskih igrah v Pekingu 2022 osvojil srebrno medaljo.
Lovro Kos je bil tudi član slovenske skakalne ekipe, ki je na domačem svetovnem prvenstvu v Planici 2023 osvojila zlato medaljo.
Da je izjemno pomemben član vsake slovenske ekipe, je dokazal tudi letos, ko je skupaj z reprezentančnimi kolegi osvojil zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu.
Lovro s svojim zgledom, karizmo, izjemno predanostjo, vztrajnostjo in motiviranostjo vpliva tudi na nadaljnje generacije smučarjev skakalce v Ljubljani.

Nagrado Marjana Rožanca za delo v daljšem časovnem obdobju je prejela Jožica Markovič

Gospa Jožica ali Joži, kot jo pozna cel Šentvid, je neumorni obraz Športnega društva Šentvid, kjer prostovoljno dela že od leta 1974. Joži lahko vsak dan srečamo v športnem centru, kjer bodisi pomaga pri organizaciji društva ali s prijazno besedo pozdravlja športnike in športnice, ki vstopajo v center.
Brez Joži ŠD Šentvida ne bi bilo. Polna energije in vedno novih idej, kako bi predvsem starostnike in otroke iz socialno šibkejših družin vključila v športno aktivnost. Njene vadbene skupine, kjer sama aktivno vodi vadbo za starostnike, so prepolne in ima zanje čakalno vrsto. Brez Joži ne bi bilo Košarkarskega kluba Šentvid, saj je s svojo iznajdljivostjo uspela kljub številnim oviram obdržati polne trenažne skupine in privabiti odličen trenerski kader. Med temi so mnogi, ki so nekoč tekmovali v šentviških dresih in so danes izkušeni trenerji in sodniki.
Joži se zavzema za zdrave življenjske vrednote, ki dandanes družbi še kako manjkajo. Namesto alkohola in cigarete, naj otroci v roke primejo žogo ali lopar. Predvsem pa je izjemna pri medgeneracijskih srečanjih, saj “njene” starostnice redno nekajkrat letno pridejo na trening mlajših košarkarjev in košarkaric. Tako se pri mladih krepi strpnost in povezanost s starostniki. Gospe pa se nalezejo mladostniške energije in res ni čudno, da so vadeče pri Joži tudi v 80ih in 90ih letih.
Če bi lahko strnila Joži v par besed – združuje prav vse generacije preko športa. Od začetnikov v športu do starostnikov, ki jih aktivno pospremi včasih tudi do konca življenja. Naša Joži je polna energije in jo vselej razdaja drugim.

Nagrado Marjana Rožanca za delo v daljšem časovnem obdobju je prejel Anton Hočevar

Anton Hočevar je predan športnik, kanuist na divjih vodah, olimpijec, trener in prostovoljni športni delavec.
V svoji športni karieri je še za takratno jugoslovansko reprezentanco dosegel vrsto vrhunskih športnih rezultatov, tudi 14. mesto na olimpijskih igrah v Münchnu, ter nastopil na 4 svetovnih prvenstvih. Po končani tekmovalni karieri je aktivno sodeloval pri razvoju vrhunskih mladih tekmovalcev, tudi svojih sinov Simona in Mateja Hočevarja, ki sta vsak v svojem športu posegla po samem svetovnem vrhu.
Tone Hočevar je začel svojo tekmovalno pot leta 1966 v Tacnu in že naslednje leto postal mladinski republiški prvak v spustu. Rezultate je še nadgrajeval in leta 1968 postal jugoslovanski državni prvak v spustu ter se v naslednjih letih redno udeleževal svetovnih prvenstev tako v slalomu kot spustu. Vrhunec kariere pa je dosegel na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu.
Leta 1997 je krenil na samostojno pot in kot ustanovni član Kanu kluba Simon močno prispeval k razvoju tega atraktivnega športa v Ljubljani. Z aktivnim sodelovanjem v Kanu klubu Simon je pomagal postaviti nivo tega športa v Ljubljani in Sloveniji na višjo raven, tako pri delu z mladimi kot v vrhunskih selekcijah.
Z njegovo logistično pomočjo pri organizaciji treningov je tudi vnukinja Eva Alina začela posegati po najvišjih mestih v svetovni mladinski in članski konkurenci kajakašic in kanuistk ter osvojila tudi naslov mladinske svetovne prvakinje, vnuk Žiga Lin pa se je z letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva v slalomu vrnil z naslovom mladinskega svetovnega prvaka v kanuju.
Danes Tone volontersko pomaga v klubu in zvezi na domačih in velikih mednarodnih tekmovanjih.