Podelili smo Župančičeve nagrade

Nagrado za življenjsko delo je prejela arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar, nagrade za dveletno ustvarjanje pa koreografka in pedagoginja Andreja Podrzavnik, intermedijska umetnica Maja Smrekar in gledališki režiser Žiga Divjak. 

V listinah, ki so jih prejeli nagrajenci, smo zapisali:

ŽUPANČIČEVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO je prejela velika umetnica, arhitektka, režiserka, scenografka, kostumografka, univerzitetna profesorica in pisateljica Meta Hočevar, ki slovensko in svetovno gledališče zaznamuje kot globoka premišljevalka o prostoru in času človekovega bivanja in o specifičnem arhitekturnem laboratoriju gledališkega odra, kot ga sama poimenuje in upodablja s prefinjeno risbo ter v njem ustvarja celostne konceptualne odrske umetnine, ne oziraje se na to, katero avtorsko vlogo v posameznem uprizoritvenem projektu prevzema; v vsakem primeru ima s svojo lucidno analizo besedila, minimalistično zgoščeno estetiko z uporabo inovacij v scenskih materialih, tehnoloških rešitvah in osvetlitvi, ki pomenijo zgodovinski prelom z ilustrativno scenografijo, in z visoko lego pesniškega navdiha vselej glavno besedo. Take so njene številne znamenite režije, scenografije in kostumografije klasikov slovenske in svetovne dramske književnosti ‒ nad 200 jih je ‒ in taki sta njeni vplivni pesniško teoretski knjigi Prostori igre in Prostori mojega časa, ki sta prav toliko kot teorija interakcije znakovnih sistemov v uprizoritvenem metaprostoru in arhitekturna teorija tudi umetničina lirična avtobiografija, priklicana z utrinki iz prvobitnega spominskega vodnjaka in prebujena s prisluškovanjem nenadno doživetim dotikom okruškov besedil, ključnih za njeno unikatno umetniško invencijo.

Kot gostujoča umetnica na svetovnih gledališčih in festivalih je Meta Hočevar prejela vse glavne gledališke nagrade, kot gostujoča profesorica na svetovnih univerzah pa širi svoje teoretsko razumevanje prostora igre in arhitekture in oplaja s svojim navdihom. Mestni občini Ljubljana je v čast, da se z Župančičevo nagrado za življenjsko delo lahko pokloni svetovni ambasadorki slovenske umetnosti Meti Hočevar, ki je že kot mlada arhitektka sodelovala pri prenovi mestne hiše in se v mestno zgodovino vpisala tudi kot svetlobna mojstrica praznične novoletne Ljubljane.

ŽUPANČIČEVE NAGRADE ZA DVELETNO USTVARJANJE so prejeli:

Maja Smrekar, večmedijska vizualna umetnica in biotehnološka raziskovalka, za tri angažirane performativne intervencije v zadnjih dveh letih: Srečanje, izvedeno s svojima psoma in v sodelovanju z Olegom Kulikom v hrvaški kraški vrtači Ponor Butori, ki uprizarja govorico neizgovorljivega v neverbalnem stiku na neznanem tujem kraju, Internacionalo 2020, ki je v sodelovanju s sociologinjo Urško Lipovž, svojima psoma in muco 44 dni minuto in pol na dan zvočni posnetek usmerjala z okna svojega doma proti vladni palači vse do dneva prvega kolesarskega protesta, ko je pesem iz imobilizacije v virusni izolaciji izvabila družbeno mobilizacijo, in Virusni avtoportret, ki umetnico in njeno domače okolje likovno inventivno prikazuje razpeto med digitalnim in fizičnim obstojem, na prepadu rušenja znanega sveta in soočenja z lastno smrtnostjo. Plodovita ustvarjalka je v tem času sodelovala tudi na treh skupinskih razstavah doma in v tujini (Svobodno sonce, Živi objekt, Ko gesta postane dogodek) in pripravila samostojno razstavo Optična motnja, v vseh pa vselej z neustavljivo raziskovalno vnemo in družbeno angažiranostjo vzpostavlja vezi med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Mestna občina Ljubljana Maji Smrekar namenja Župančičevo nagrado kot eni vodilnih mednarodno prepoznavnih novomedijskih ustvarjalk in raziskovalki življenjskih in tehnoloških fenomenov.

Andreja Podrzavnik, koreografka in pedagoginja, za vrhunske sodobnoplesne stvaritve zadnjih dveh let: Trajanje–Minevanje, Četrtek@19h in Posebna izdaja v več različicah, v katerih umetnica kot koreografka in virtuozna plesna izvajalka, tudi specialistka plesa za ekran, ustvarja plesne performanse, pogosto zasnovane kot odprte improvizacije, katerih intenziteta žarči iz trdno vzpostavljene in do kraja stopnjevane notranje osredotočenosti izvajalcev, ki s tenkočutno pozornostjo odkrivajo spontane smeri in namerjenosti svojih premikov v prostoru in s telesno empatijo zaznavajo gibalne procese soizvajalcev kot vznemirljivo samozrcaljenje, ob tem pa z zapeljivimi postopki odrske čarovnije in vizualno podobo dogajalnega prostora nagovarjajo gledalce kot intimne goste na skupni ustvarjalni avanturi. Koreografija in ples se v teh umetniških dogodkih osmišljata kot nerazdružljiva avtonomna iskalca lastnega izraza med nebom in zemljo, umetnica pa s svojo ustvarjalnostjo in mentorstvom navdihuje ustvarjalce in gledalce doma in po svetu. Mestna občina Ljubljana se Andreji Podrzavnik poklanja z Župančičevo nagrado za najnovejše stvaritve, ki so z nezmanjšano ustvarjalno močjo nastajale tudi v obdobju socialne osamitve.

Žiga Divjak, gledališki režiser, za troje etično angažiranih režij zadnjega obdobja v predstavah Pljuča Duncana Macmillana v Drami SNG Ljubljana, v kateri je režiser z minimalno mizansceno in silovito notranje fokusirano igro dramskih protagonistov ustvaril pretresljivo atmosfero intimne partnerske stiske v kontekstu tesnobne negotovosti v svetu, omnibusu Sedem dni po lastnem besedilu v sodelovanju s Katarino Morano v Mestnem gledališču ljubljanskem, v katerem se usode sedmih ljudi odvijajo v nemočni bitki za zgolj vsakdanje preživetje, in predstavi Gejm, uprizorjeni v okviru projekta Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, v kateri režiser daje besedo pričevanjem beguncev, ki se v brutalnih okoliščinah borijo za življenje in lastno prihodnost. Brezprizivna etična pozicija, iskrena zavzetost za sočloveka in posvečevanje igralcev v absolutne nosilce sporočila vsakokratne uprizoritve režiserja Žigo Divjaka, ki mu Mestna občina Ljubljana z Župančičevo nagrado izreka globoko spoštovanje, postavljajo v vrh sodobne gledališke umetnosti.

Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Nagrade podeljujemo na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana, ki določa, da vsako leto podelimo štiri nagrade, ki jih prejmejo umetniki in umetnice, ki ustvarjajo v Ljubljani, in sicer eno za življenjsko delo in tri za stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v minulem dveletnem obdobju.