Podelili smo Župančičeve nagrade

Župančičevo nagrado za življenjsko delo v letu 2025 je prejel dirigent in pedagog Uroš Lajovic

Uroš Lajovic je ena najvidnejših osebnosti slovenske glasbene umetnosti druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Maestro Lajovic je v svoji izjemni, več kot petdesetletni karieri deloval kot dirigent pri najvidnejših slovenskih in tujih orkestrih, med drugim kot dolgoletni stalni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije, šef dirigent Beograjske filharmonije, gostujoči dirigent v Zagrebu, Sofiji, Shenzhenu, Odenseju in drugod. Ustanovil je Komorni orkester Slovenicum, s katerim je pomembno prispeval k mednarodni uveljavitvi slovenske klasične glasbe in sodobnih skladateljev. S koncerti po Evropi, Aziji in Ameriki je kot umetniški ambasador ponesel ime Ljubljane in Slovenije v svet. Njegova koncertna zgodovina doslej beleži preko 1400 nastopov v Sloveniji in tujini. Izjemno je tudi njegovo pedagoško delo. Kot profesor dirigiranja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je vzgojil generacijo mednarodno uveljavljenih dirigentov, med njimi tudi Kirila Petrenka, šefa dirigenta Berlinske filharmonije, in Andresa Orozca-Estrado, šefa Nacionalnega simfoničnega orkestra RAI. S tem je pomembno pripomogel k ugledu slovenske glasbene pedagogike v svetu. Pomemben del njegovega opusa obsega tudi znanstveno in uredniško delo: od revizij partitur slovenskih skladateljev (Janez Krstnik Dolar, Marij Kogoj) do monografij o Beethovnu in Mahlerju, ki pomenijo izjemen prispevek k razumevanju simfoničnega repertoarja. Lajovic je tudi avtor prevoda izvirnih pesmi iz Boetijeve »Tolažbe filozofije«, kar kaže na njegovo širino in zanimanje za povezave med umetnostjo, mislijo in jezikom. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi dve študentski Prešernovi nagradi, nagrado Prešernovega sklada, drugo nagrado dirigentskega tekmovanja »Guido Cantelli« v Milanu, Častni križ za umetnost in znanost Republike Avstrije, priznanje Mestne občine Ljubljana za kulturo ter imenovanje za častnega dirigenta Beograjske filharmonije ob njeni stoletnici.

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje (2023‒2025) so prejeli:

filmska režiserka in scenaristka Maja Doroteja Prelog

Filmska režiserka in scenaristka Maja Doroteja Prelog je prejme Župančičevo nagrado za celovečerni dokumentarni film Cent’anni (2024), ki je z drznostjo in izrazno globino pretresel slovenski in mednarodni filmski prostor. Film, ki je nastal kot pripoved o okrevanju po hudi bolezni, se postopoma preobrazi v osebno in bolečo samorefleksijo o razpadu partnerskega odnosa. S kamero, ki se brez olepšav obrača tudi k lastni ranljivosti, ustvari redko iskreno, poetično in tematsko kompleksno delo, ki presega meje žanra in odpira prostor za globok razmislek o ljubezni, identiteti, skrbi in mejah samopozabe. Cent’anni je požel številne nagrade, med drugim vesni za montažo in posebne dosežke, nagrado FIPRESCI, nagrado občinstva v Trstu ter nagrado za spodbujanje spolne enakopravnosti na Sarajevskem filmskem festivalu. Za izjemno režijo je Maja Doroteja Prelog prejela tudi nagrado Štigličev pogled Društva slovenskih režiserjev in režiserk. V preteklosti se je uveljavila tudi kot avtorica eksperimentalnih filmov in soustanoviteljica intermedijskega kolektiva RA.

pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik

Suzana Tratnik že več desetletij pomembno sooblikuje kulturno krajino Ljubljane kot avtorica, mentorica, urednica, prevajalka in aktivistka, ki v svojem ustvarjanju prepričljivo združuje umetniško dovršenost z družbeno občutljivostjo. V zadnjem dveletnem obdobju je izdala kratkoprozno zbirko Škarje (Škuc, 2023), ki z močnimi, nepredvidljivimi in večplastnimi protagonistkami nadaljuje njeno raziskovanje človekove identitete, medosebnih odnosov in nevidnih družbenih mehanizmov, ki zaznamujejo posameznike. Suzana Tratnik je osemnajst let organizirala in moderirala večere LGBTQ proze in poezije, je selektorica Festivala LGBT filma in dejavna soustvarjalka Škucovega LGBTQ arhiva. Sodelovala je tudi pri mednarodnem projektu Slovanski zvočni sprehodi, v okviru katerega je bila literarna vsebina preko geolokacijsko podprte mobilne aplikacije dostopna tudi gluhim in naglušnim, v treh prestolnicah – Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Njeno uredniško delo in zavzemanje za kulturno dostopnost dokazujeta, da umetnost za Suzano Tratnik ni nikoli samo namen, temveč tudi prostor solidarnosti, vključevanja in refleksije.

igralec Blaž Šef

Blaž Šef, član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je v zadnjih dveh letih ustvaril niz izjemnih umetniških dosežkov, ki izstopajo tako po interpretativni poglobljenosti kot po izrazni raznolikosti. V obdobju, zajetem v nagrado, je Blaž Šef sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih produkcijah, med njimi v predstavah Ljudje, kraji in stvari, Sveta Ivana Klavniška, 1974, Jata, Umirajoči bog Triglav in v gledališkem eseju O govoricah. Njegov umetniški razpon se razteza od natančne psihološke karakterizacije in slogovno virtuozne večjezične igre do avtorskega sooblikovanja uprizoritev in mojstrske vokalne interpretacije. Poleg gledaliških dosežkov izstopajo tudi njegovo delo z mladimi ustvarjalci v projektu Mlado Mladinsko 2, sodelovanje pri sinhronizacijah, radijskih projektih ter vokalna mojstrskost, ki jo je navdušujoče predstavil v izvedbi Zappove mojstrovine The Adventures of Greggery Peccary na Festivalu Ljubljana.