Podelili smo Župančičeve nagrade za leto 2024

Župančičevo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 je prejel skladatelj Aldo Kumar

Aldo Kumar danes nedvomno velja za enega najbolj priljubljenih in največkrat izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev, ki s svojim opusom predstavlja ključni del sodobne glasbene literature. Svojo glasbeno ustvarjalnost je razširil na mnoga področja, od filma in gledališča do najrazličnejših uglasbitev slovenskih literarnih umetnikov ter koncertov vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe. Njegov opus obsega simfonična dela, kantate, samospeve, komorna dela, izvirno glasbo za gledališke predstave in filme ter multimedijske projekte. Nepresegljiv je tudi opus zborovske glasbe, s katero je dosegel skoraj vsak kotiček Slovenije. Kot redni profesor za glasbo na AGRFT je študentom na svojevrsten in izviren način širil pogled in pomen zvoka ter glasbe v gledališki in filmski umetnosti.

Njegova simfonična dela so redno na programih domačih in tujih orkestrov. V zadnjih letih se med ostalim ustvarjalnim delom aktivno posveča svoji glasbeni skupini Anbot, s katero redno koncertira tako doma kot v tujini. Letos, ob praznovanju sedemdesetletnice, je bila v Kopru izvedena njegova Istralija za orkester, na Dnevnih slovenske glasbe pa Strastra za orkester in orgle. Glasbena revija Primorska poje mu je posvetila svoje koncerte, na katerih 3500 pevcev izvaja skladbe iz njegovega širokega zborovskega opusa. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Kozinovo (2021), nagrado Prešernovega sklada (2010), tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004, 2005), Sterijino nagrado za gledališko glasbo (1987) in nagrado Zlata ptica (1984).

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje (2022‒2024) so prejele:

gledališka režiserka Tjaša Črnigoj

Tjaši Črnigoj je nagrado izročil podžupan Rok Žnidaršič. Foto: N. Rovan 
   

Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Kot režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in tudi širše. Bila je štipendistka programa In the Field festivala Wiener Festwochen, kot izbranka Francoskega inštituta in štipendistka Sklada Jerneja Šugmana je bila na umetniški rezidenci v Cité internationale des Arts v Parizu. Ustvarjanja v gledališču se loteva izrazito snovalno, v zadnjem času pa se še posebej osredotoča na dokumentarno gledališče. Lani je v programu Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter koprodukciji festivala Mesto žensk (so)ustvarila in režirala odmeven projekt Spolna vzgoja II, ki je bila uvrščena v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame, kjer je prejela nagrado občinstva in posebno nagrado žirije, kakor Borštnikovega srečanja in je nominirana za nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov, za posamezne dele pa se vrstijo povabila na različne festivale.

igralka in pesnica Anja Novak

Nagrado je v imenu Anje Novak prevzel Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča. Foto: N. Rovan 

Gledališka in filmska igralka, pesnica, pripovedovalka, performerka in pevka Anja Novak je leta 2015 magistrirala iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se istega leta zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču. Že desetletje je razpeta med številna področja, tako v institucionalnih kot neodvisnih okvirih in je za svoje delo prejela veliko priznanj: Prešernovo nagrado AGRFT za avtorski projekt – magistrsko predstavo Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev (2015) in za predstavo 1981 (2014), vesno za vlogo Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad (2014). Leta 2017 je skupaj s soigralci iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro, čez dve leti pa Borštnikovo nagrado za mlado igralko za stvaritev v predstavi še ni naslova (obe uprizoritvi sta nastali v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča), za dramski prvenec Tekst telesa pa je lani na Tednu slovenske drame dobila Grumovo nagrado. V zadnjih dveh letih je nizu uspešnih predstav dodala dve izjemni vlogi, ki potrjujeta, da gre za mlado umetnico izjemne širine in občutljivosti. Prva je Paula v Ljubimkah, predstavi, ki jo je na oder Mladinskega po romanu nobelovke Elfriede Jelinek postavila Nina Ramšak Marković, druga pa vloga Harper Pitt v Angelih v Ameriki režiserke Nine Rajić Kranjac. Anja Novak je avtorica pesniškega projekta Rane rane.

vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic

Urši Vidic je nagrado podelil podžupan Rok Žnidaršič. Foto: N. Rovan 
   

Vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic je na Akademiji za likovno umetnost zaključila magistrski študij slikarstva. V času študija se je izpopolnjevala na študijski izmenjavi na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Münchnu. Kmalu po vstopu v profesionalni svet je začela razstavljati, tako samostojno kot kolektivno, predvsem v tandemu z umetnico Meto Grgurevič. Po letu 2010 je sprva kot asistentka Branka Hojnika, nato pa samostojno vstopila v svet gledališke scenografije. V njenem dosedanjem opusu najdemo preko 60 scenografij, s katerimi je sooblikovala mnoge odmevne uprizoritve. Nepogrešljiva je kot sodelavka tako treh osrednjih ljubljanskih gledališč – SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče – kakor tudi SNG Nova Gorica, manjših gledaliških institucij ter kot akterka na neodvisni sceni. V obdobju preteklih dveh let je Urša Vidic z vrsto gledaliških uprizoritev, ki so bile deležne najvišjih priznanj, pri čemer izpostavljamo predstavi Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac v SNG Drama Ljubljana ter Angeli v Ameriki v režiji iste režiserke v Slovenskem mladinskem gledališču ter s sodelovanjem pri skupinski razstavi So_OBSTOJ v Mestni galeriji Ljubljana dokazala, da njeno delo pomeni izjemen prispevek h kulturni krajini Ljubljane.