Pogovor z županom ob mestnem prazniku

Čez nekaj mesecev bo minilo 20 let, odkar vodi Ljubljano. Pri svojem delu uživa, rad je med ljudmi, na prvo mesto postavlja spoštovanje in odgovornost do meščank in meščanov ter do svojih sodelavk in sodelavcev. Nasprotna mnenja sprejema, hkrati pa poudarja, da ne mara strašenja ljudi. Ljubljano je pripravljen voditi tudi prihodnja štiri leta. 

Župan, kako ste danes? (pogovarjali smo se konec aprila) 

Zelo dobro. Vstal sem ob šestih, gledal sem drugi polčas Lakersov, za katere navijam zaradi Luke Dončića. Pred prihodom v pisarno sem si ogledal gradbišče na Peruzzijevi. Ja, dobro sem. Imam lepo življenje. Vsak dan je lep.

Kmalu bo minilo 20 let, odkar ste prišli v Mestno hišo. Se še spomnite tistega dneva?

Seveda! Pa tudi vseh dogodkov pred tistim dnevom in po njem. To je moje življenje in vseh teh 20 let je, kot da bi bil na dopustu. Prva volilna kampanja je bila res zanimiva. Takrat smo predstavili 22 ključnih projektov. Večina izmed njih danes lepo živi, nekateri pa, žal, še niso zaključeni – prenova tržnice, na primer. Ampak tudi tukaj se stvari premikajo, ministrstvo je pravkar izdalo gradbeno dovoljenje, zdaj čakamo pravnomočnost.

Moje največje veselje preteklih 20 let je zmeraj bilo biti med ljudmi – na ulicah ter prireditvah in drugih dogodkih. Vsako soboto in nedeljo obiskujem gradbišča in opazujem, kako nastaja nekaj novega. Pogovori z delavci in nadzorniki, pa tudi s sosedi mi dajejo novo znanje.

V vašem prvem volilnem programu je bilo omenjenih 22 projektov, doslej pa ste jih izvedli že okoli 2500. Ali kdaj razmišljate, kaj vse je bilo izpeljano v tem času?

Spomnim se vsakega projekta, vendar govoriti o preteklosti nima smisla, kajti danes se nam zdi, kot da so neke stvari že od nekdaj takšne, kot so, recimo Prešernov trg in Tromostovje brez vozil. Pa vemo, da včasih ni bilo tako. Spominjam se, da smo bili izbrani za najboljšo zeleno prestolnico Evrope med vsemi doslej. Sicer bolj kot nazaj vedno gledam naprej, v prihodnost, saj je moje osnovno vodilo, kako izboljšati kakovost življenja meščank in meščanov. Kmalu bomo predstavili vizijo razvoja Ljubljane do leta 2045. Dejstvo je, da bo to vizijo tudi skozi funkcijo župana zasledoval nekdo drug. Vprašanje je samo, kdaj. Ampak bistvo je v vsebini vizije, v njej so projekti, ki me res navdušujejo in bodo prispevali, da bo Ljubljana najboljše mesto za življenje.

Nekateri projekti so povzročili tudi odpor nekaterih skupin prebivalcev. Gradnja kanala C0 je eden takih.

Za nekatere je to problematičen projekt, sam menim nasprotno. Kanal C0 je zaključen, vsa gradbena dovoljenja so pravnomočna, razen zadnjega v dolžini 120 metrov, ker se je nekdo odločil, da bo nagajal. Projekt so potrdili tako vsi nadzori Evropske unije, ker smo zanj dobili evropska sredstva, kot tudi naših državnih organov. Pa nekateri vseeno še kar strašijo ljudi. Nič nimam proti, da kdo nasprotuje kakšnemu projektu ali županu, to je skoraj pričakovano, res pa težko razumem zavajanje in strašenje ljudi. »Župan bo zastrupil Ljubljančane!« vpijejo. Kanalizacija A0 v bližini vodnega zajetja v Klečah je stara 50 let in narejena iz betonskih cevi, pa pijemo najboljšo vodo. Ko bo odprt transportni kanal C0, ki je dodatno zavarovan, pa vpijejo, da se bo vse zastrupilo. Lepo vas prosim! Take nespameti še nisem zasledil.

Še en okoljski projekt je pred nami. Gradnja objekta za energijsko izrabo odpadkov. Tudi ta ima nekaj nasprotnikov. 

Dajmo temu reči kar sežigalnica odpadkov. Tako ljudje točno vedo, o čem govorimo. Osnovno vprašanje je, kaj bomo naredili z odpadki, ki jih vsak izmed nas proizvede vsak dan. Skupaj z Mariborom in Celjem z gradnjo oziroma nadgradnjo sežigalnic rešujemo velik izziv vse Slovenije, pri čemer poudarjam, da nihče ne bo smel v sežiganje k nam voziti smeti iz tujine. Se pravi, rešujemo samo svoje odpadke. Ja, tudi tukaj so nasprotniki. Pravijo, da Ljubljana ni prevetrena ali da naj naše smeti rešuje Evropska unija. V zadnjih letih v svetu spremljamo več kriz. Vojna v Ukrajini je prekinila dovod plina, konflikt v Iranu pa nafte. Če kdaj, nam mora biti zdaj jasno, da moramo postati čim bolj samooskrbni. Po izgradnji sežigalnice bomo dosegli 70-odstotno samooskrbnost: 30 odstotkov energije bomo pridobili iz svojih smeti, 30 iz biomase, preostalih 10 pa iz sončne energije. Pri tem moram poudariti, da bodo položnice za ogrevanje za prebivalce 40 odstotkov nižje, kot so zdaj. Ob tem trdim, da bo zrak še čistejši zaradi ukinjenih individualnih kurišč in manj tovornjakov na cesti, ki zdaj odvažajo smeti.

Sicer pa ni na meni, da razlagam o sežigalnici, naj pove stroka. Zato 27. maja skupaj s Celjem in Mariborom v Kinu Šiška pripravljamo odprto razpravo o gradnji sežigalnic, na katero vabimo vse, zagovornike in nasprotnike projekta, saj lahko le skozi strokovno razpravo in soočenjem mnenj najdemo najboljše rešitve.  

V začetku leta ste začeli urejati parkiranje v Štepanjskem naselju. Nekateri stanovalci novemu parkirnemu sistemu nasprotujejo in zbirajo podpise za razpis referenduma. Kako gledate na to?

Vsak ima pravico do svojega mnenja. Trdim, da je nova ureditev parkiranja v Štepanjskem naselju boljša za tamkajšnje stanovalce, seveda pa se oni lahko odločijo tudi drugače. Tudi če bi referendum uspel, bo še zmeraj prepovedano parkirati na zelenicah, pločnikih in intervencijskih poteh. Žalostno je, da govorimo samo o avtomobilih, namesto da bi se pogovarjali o varnosti, o urejanju zelenih površin in otroških igrišč.

Urejanje te problematike ni od včeraj in se ga nismo lotili na pamet. Na moje sodelavce in name osebno so se več let obračali stanovalci Štepanjskega naselja, ki so nas opozarjali na težave s parkiranjem. Več kot leto in pol že iščemo rešitve, tudi skupaj z nevladnima organizacijama IPOP in Prostorož, ves čas smo v procese vključevali stanovalce. Naš cilj je bil vedno samo pravična ureditev parkiranja. No, januarja letos smo v Štepanjskem naselju uvedli plačljiv sistem parkiranja, pri čemer smo stanovalcem s stalnim ali začasnim bivališčem omogočili letne parkirne dovolilnice, enake kot jih poznajo prebivalci iz drugih koncev mesta. Za ceno 60 evrov na leto, torej za pet evrov na mesec, lahko parkirajo v okolici svojega doma, pri čemer pa nimajo zagotovljenega točno določenega parkirnega mesta.

Ampak stanovalci so opozorili, da je prostora premalo za vse in da ne glede na dovolilnico ne najdejo prostega parkirnega mesta. 

Najprej naj poudarim, da so dovolilnice za stanovalce Štepanjskega naselja do konca junija brezplačne. Glede prostora je pa tako: na območju Štepanjskega naselja je 1809 parkirnih mest, če ne štejemo garaž in parkirnih mest, ki so jih stanovalci dobili po ZVEtL. Naš načrt je bil, da vsakemu gospodinjstvu, če nima garaže ali ni dobilo parkirnega mesta po ZVEtL, najprej omogočimo nakup prve dovolilnice, saj bi tako lahko vsi dobili dovolilnico za parkiranje prvega avta v družini. Če bi ostal prostor, pa bi začeli izdajati dovolilnice še za drugi in potem še za tretji avto. To se mi zdi najbolj pravična rešitev. Nekateri prebivalci se s tem ne strinjajo in zbirajo podpise za referendum. Vsak ima to pravico, mi zdaj čakamo na 28. maj, ko bomo videli, ali meščanke in meščani želijo o tem vprašanju odločati na referendumu.

O čem natančno bi odločali? 

Če referendum bo, bodo meščani odločali samo o treh vsebinskih členih novega odloka o urejanju prometa, ki ga je 23. marca letos sprejel mestni svet. Torej če bi referendum uspel ali če bi bil odlok umaknjen, bi vsako gospodinjstvo lahko spet prejelo tri dovolilnice naenkrat. Po sistemu »kdor prej pride, prej melje«, bi lahko rekli temu. Na parkirišča bi se znova vrnili tudi večji kombiji. S tem se stiske tistih, ki vsak dan krožijo po naselju in iščejo parkirno mesto, ne bi prav nič zmanjšale. Zaradi referenduma ne bo v naselju niti enega dodatnega parkirnega mesta. Pa še to: morebitni referendum bo stal okoli milijon evrov proračunskih sredstev, ki bi jih sicer lahko namenili za projekte, s katerimi skrbimo za kakovost življenja v Ljubljani, tudi v Štepanjcu. Pri tem je treba dodati, da so se prebivalci Bilečanske ceste iz južnega dela Štepanjskega naselja odločili za naš predlog. O tem bo zbor občanov odločal 20. maja letos.

Iniciativi za Štepanjsko naselje so se pridružile še druge civilne iniciative. Kaj to pomeni?

To pomeni, da so se vsi tisti, ki so proti županu, različne civilne iniciative in nekatere stranke, kot so SDS, Pirati in Levica, združili. Lahko bi rekli, da so zlorabili institut referenduma, kajti to zdaj ni več referendum o omenjenih treh členih odloka, temveč referendum proti županu. Naj raje počakajo na volitve in tako prebivalkam in prebivalcem prihranijo stroške, ki bodo s tem nastali.

Novembra nas čakajo lokalne volitve. Boste znova kandidirali? 

Da. Lahko bi mi rekli, kaj mi je tega treba in da sem dovolj star … Ampak ja, še imam dovolj notranjega naboja in motivacije, zato bom spet kandidiral. Nekatere projekte je treba tudi nujno končati. To bi si želel pred zaključkom kariere. Ljubljano imam res rad, lahko je vzor vsemu svetu. Nihče nam ne more očitati razvoja niti ga zanikati. Posamezniki lahko nasprotujejo nekaterim točkam, ampak kakovost življenja v Ljubljani je nedvomno izjemno visoka. Ljubljana je mesto, kjer ljudje živimo skupaj in spoštujemo različnosti. To mi je najbolj pomembno. Ljubljana, mesto heroj, bo še naprej ostala svobodna, junaška in bo pela Hej, brigade.

Letos sta naziva častna meščanka in častni meščan prejela izjemna menedžerka prof. dr. Danica Purg in legendarni košarkar Ivo Daneu. Kakšna se vam zdi letošnja izbira?

Odločitev komisije za priznanja je treba res pohvaliti. Ivo Daneu – nikoli ne bom pozabil, bil sem mulc, ko sem bil na tisti finalni tekmi, in še zdaj vidim transparent »Luna vaša, zlata naša«. Danica Purg je na svojem področju ena najboljših strokovnjakinj na svetu. Zelo dobro se spominjam, kako je zasnovala svojo šolo. Zelo sem vesel, da se pridružujeta žlahtni skupini naših častnih meščanov, in jima iskreno čestitam. Seveda tudi vsem nagrajencem in prejemnikom plaket.