Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle

V Ljubljani skrbimo za naše okolje in živimo v sožitju z naravo. Zavedamo se, da urejeno, čisto in zeleno okolje pomembno vpliva na kakovost življenja vseh.
Na izbranih javnih zelenih površinah v mestu s kasnejšo košnjo opozarjamo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki daje pašo opraševalcem, od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev. Pri tem še posebej izpostavljamo čebele in njihov pomen za naravo in človeka. 

Postavljamo table Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle

Table z napisom Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle bomo najprej postavili na naslednjih lokacijah:

• park Tivoli:
• travna površina okoli čebeljih stojišč
• cvetoči travnik na območju letnega kina
• cvetoči travnik Pasja ravan na vrhu pri gozdu
• Park slovenske reformacije (Argentinski park)
• Ljubljanski grad – pobočje
• Sadovnjaki na mestnih vrtičkarskih območjih

Sčasoma bomo to prakso razširili še na druge večje zelene površine v mestu, pripravili pa bomo tudi načrt podaljševanja cvetenja travniških rastlinskih sestavov na zelenih površinah v mestu. S temi aktivnostmi sledimo trajnostnemu razvoju našega mesta, ohranjamo in večamo biodiverziteto, hkrati pa zmanjšujemo ogljični odtis.

Meščanke in meščane vabimo, da se nam pridružijo pri skrbi za čebele in druge opraševalce in tudi njihove trate pokosijo pozneje, ko cvetlice že odcvetijo.

V Ljubljani se zavedamo pomena čebel za življenje vseh

Čebele so naše nepogrešljive sopotnice. Z opraševanjem skrbijo za našo hrano, z medom in drugimi pridelki pa krepijo naše zdravje. Na območju Ljubljane deluje kar 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 4. 500 čebeljimi družinami.
Večina čebelari na podeželju, ki predstavlja kar dve tretjini vsega območja Mestne občine Ljubljana. Vedno več je tistih, ki se odločajo za čebelarjenje znotraj avtocestnega obroča. Tu tako v zadnjem času sledimo razvoju tako imenovanega urbanega čebelarjenja.
Ta temelji na gibanju za ozelenitev mestnih naselij, trendu zdravega načina življenja, želji po samopreskrbi in celostnem stiku z okoljem ter dvigu družbene ozaveščenosti o pomembnosti čebel za ohranjanje ekosistema in naše preživetje.

Čebelja pot

Leta 2015 smo zasnovali Čebeljo pot, ki danes združuje že 35 partnerjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter čebelarjev in čebelarskih društev. Ne govorimo le o poti, temveč o gibanju podobno mislečih, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbimo za dobrobit čebel v mestu.