Prenovljena Knjižnica Dobrova

Z enotno člansko izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana dostop do raznovrstnih storitev

Z enotno člansko izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana imajo člani dostop do:

• izposoje knjig, revij, filmov in drugega gradiva v vseh enotah MKL,
• elektronskih knjig v slovenščini prek portala COBISS Ela,
• zvočnih knjig na platformi Audibook,
• pretočnih filmov iz Baze slovenskih filmov in platforme Kanopy.

Programi za vse generacije

Na voljo so številni programi in projekti za vse generacije obiskovalcev:
• ure pravljic, predavanja, bralna srečanja, razstave in ustvarjalne delavnice,
• Ciciuhci – bralna značka za najmlajše,
• Poletavci in NajPoletavci – poletni bralni programi za osnovnošolce,
• Mesto bere – bralni projekt za odrasle, ki spodbuja kakovostno branje,
• izbor kakovostnih otroških in mladinskih knjig, označenih z znakom Zlata hruška.

Skupaj ustvarjamo prihodnost

Knjižnica Dobrova je del Mestne knjižnice Ljubljana in s tem tudi del največje knjižnične mreže v Sloveniji. V sodelovanju z Občino Dobrova – Polhov Gradec sledi viziji odprte, vključujoče in razvojno naravnane knjižnice za vse generacije.

Prvi uradni podatki o Ljudski knjižnici Dobrova segajo v leto 1954, knjižnična zbirka je obsegala 806 enot gradiva. Knjižnica je dolga leta domovala v prvem nadstropju Zadružnega doma, kjer so izposojo in strokovno delo opravljali domačini – prostovoljci, ki so se pogosto menjavali. Ker je knjižnica delovala kot del društvene dejavnosti, je evidenco, nadzor nad njenim delom ter financiranje dejavnosti zagotavljala Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič–Rudnik.

V prvih desetletjih svojega delovanja je knjižnica doživljala različna obdobja – od rasti in razvoja do stagnacije ter celo začasnega nedelovanja.
Razmere so se začele izboljševati leta 1981, ko je knjižnica postala enota matične Knjižnice Prežihov Voranc. S tem je dobila stabilnejši okvir delovanja in strokovno podporo, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Leta 1991 je knjižnica dobila nove prostore v mansardi zadružnega doma, kjer je na kar 200 kvadratnih metrih zaživela kot sodobna in prostorna enota. Glede na takratne razmere je šlo za izjemno moderno knjižnico, ki je ponujala številne možnosti za nadaljnji razvoj.

Z letom 2008 je bila Knjižnica Prežihov Voranc pripojena novoustanovljeni Mestni knjižnici Ljubljana, s čimer je Knjižnica Dobrova postala ena izmed 35 enot v tej obsežni mreži. Danes Knjižnica Dobrova šteje 1.114 članov in nudi dostop do približno 22.700 enot gradiva, s čimer ostaja pomemben kulturni in izobraževalni center v kraju.

Stavba Zelene doline je pomemben mejnik v razvoju lokalne infrastrukture 

Stavbo, kjer je delovala Knjižnica Dobrova, je načel zob časa, zaradi česar ni več mogla zadovoljivo opravljati vseh svojih nalog. Te izzive so prepoznali tudi na Občini Dobrova – Polhov Gradec, kjer so dolgo in vztrajno iskali ustrezno rešitev za zagotavljanje kakovostne prihodnosti knjižnice.

Izgradnja stavbe Zelene doline predstavlja pomemben mejnik v razvoju lokalne infrastrukture Občine Dobrova – Polhov Gradec. Knjižnica Dobrova je arhitekturno zasnovana kot odprt in povezovalen prostor, ki spodbuja interakcijo med uporabniki, hkrati pa omogoča dovolj miru in zasebnosti za poglobljeno delo ali sprostitev. Svetli, funkcionalni prostori sledijo sodobnim standardom dostopnosti, kar zagotavlja prijazen in enostaven dostop vsem generacijam, vključno z osebami z različnimi oblikami invalidnosti.

Knjižnica bo postala osrednje lokalno stičišče 

Za prebivalce občine bo Knjižnica Dobrova postala osrednje lokalno stičišče, ki krepi občutek pripadnosti skupnosti, spodbuja medgeneracijsko povezovanje ter bogati kulturno in izobraževalno življenje kraja, saj je zamišljena tudi kot večnamenski prostor, ki povezuje različne družbene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter nudi sodobne pogoje za delovanje javnih institucij in društev. V sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana in Občine Dobrova – Polhov Gradec se tako uresničuje skupna vizija knjižnice prihodnosti – odprte, vključujoče in trajnostno naravnane.