Priprave delavnice na izdelavo lesenih črk za tisk

Lesene črke so uporabljali za tiskanje plakatov, saj so bile svinčene črke velikosti 5, 10 ali več centimetrov pretežke za rokovanje. Tehnika visokega tiska pa je v zadnjem desetletju deležna precejšnje pozornosti. Na novo jo odkrivajo umetniki in grafični oblikovalci, vse pogosteje je vključena v proces izobraževanja na umetniških akademijah. Prav pomanjkanje lesenih črk in njihova izjemna uporabnost v kreativnem procesu sta bila povod, da smo se v Studiu tipoRenesansa odločili za rekonstrukcijo delavnice in postopkov njihove izdelave.

Študij obstoječih virov

Prvi korak je bil študija virov in obisk dveh delujočih delavnic v ZDA ter ustanove  Hamilton Wood Type and Printing Museum (v nadaljevanju: HWTM), ki hrani največjo zbirko lesenih črk na svetu in ima še delujočo opremo za izdelavo lesenih črk. Na domačih tleh je za celotno Jugoslavijo črke izdeloval že davno pokojni mojster, ki je imel delavnico v Zalogu pri Ljubljani. V starejši tuji literaturi so postopki izdelave črk opisani zelo skopo, v Sloveniji so sledi praktično v celoti izbrisane. Največ informacij smo z intervjuji, študijem literature in knjig z vzorci črk zbrali v ZDA, v Evropi pa je pravi zaklad informacij švicarski grafični oblikovalec Dafi Hühne.

Učenje ročne izdelave črk pri gospodu Scottu Mooru, Columbus, Ohio

Sledil je izbor ustrezne drevesne vrste ter rekonstrukcija postopkov sušenja in izdelave lesenih črk, tretji korak pa je dejansko opremljanje lesne delavnice.

Izbor drevesne vrste in sušenje lesa

Tradicionalno so lesene črke narejene iz lesa hruške (Pyrus communis), v projektu Applause pa iščemo uporabno vrednost invazivnih rastlinskih in drevesnih vrst. Med invazivnimi drevesnimi vrstami, ki rastejo na območju Mestne občine Ljubljana, smo skupaj z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani (eden od partnerjev v projektu) naredili ožji izbor tistih, ki ustrezajo čim več kriterijem. Najbolj pozorni smo bili na strukturo in trdoto lesa. Izločili smo na primer rubinijo (Robinia pseudoacacia), ki po trdoti ustreza, a zaradi poroznosti, ki se pokaže pri čelnem prerezu, odtis ne bi bil gladek.

Kot najbolj ustrezno drevesno vrsto smo izbrali amerikanski javor (Acer negundo, ang. box elder), ki je tudi ena od vrst, ki se je v ZDA poleg dobro znanega sladkornega javorja (Acer saccharum) uporabljala za izdelavo lesenih črk.

Debla nam je, v okviru rednega načrta za posek, zagotovilo podjetje Tisa, ki je prav tako partner v projektu. Posekajo tista drevesa, ki so zaradi starosti ali poškodb nevarna in v začetni fazi razkroja.

Zaradi večje dimenzijske obstojnosti za izdelavo črk uporabljamo čelno rezan les, torej kolute namesto desk. Čeprav je končna debelina črk 23,56 mm, smo - po priporočilu Oddelka za lesarstvo, zaradi morebitnih deformacij pri sušenju debla - narezali 50 mm debele kolute. Po rezanju smo površine zaščitili s posebnim sredstvom, ki preprečuje prehitro izsuševanje in pokanje lesa. Po nekaj mesecih naravnega sušenja smo ugotovili, da sredstvo za zapiranje por deluje premočno in pravzaprav preprečuje sušenje. Pojavile so se tudi radialne razpoke, zaradi česar so kosi postali neuporabni. Do zvijanja ni prišlo. Postopek naravnega sušenja in priprave lesa smo zato precej prilagodili ugotovitvam.

Razpokanost lesa pri sušenju

Večina sodobnih tračnih žag za razrez hlodovine je avtomatiziranih in ne omogočajo pokončnega vpenjanja debel. Imeli smo kar nekaj težav, da smo našli izvajalca, ki še ima staro tehnologijo. Cela debla smo najprej narezali na kolute, kolute pa takoj zatem po dolžini razpolovili. Tako smo preprečili nastajanje razpok. Zmanjšali smo tudi varnostni dodatek pri debelini. Kolute smo rezali na debelino 32 mm in tako povečali izkoristek ter skrajšali čas, ki je potreben za tanjšanje. V celoti smo opustili uporabo premaza za zaščito pred pokanjem.

Rezanje pokončno postavljenih hlodov s tračno žago

Pisano obarvana sredica debla nakazuje razkroj

Po nastavitvi stroja je površina lesenih ploščic skoraj popolnoma gladka (desno) 

Pri žaganju se je izkazalo, da so debla že precej razkrojena. Kljub relativno ugodnem premeru debel (35-45 cm) je sredica že začela kazati znake razkroja, zato smo jo morali izrezati. Rezanje neuporabnih delov je precej zamudno, zavrgli smo tudi priblično polovico lesne mase. Tako obrezane kose smo najprej tri mesece zračno sušili in dosegli relativno vlažnost 15-20%. Vlažnost smo še dodatno znižali z vakuumskim sušenjem in dosegli stopnjo 7,5-8%. Kosi so sedaj pripravljeni za obdelavo.

Rekonstrukcija delavnice

Skladiščne regale za hranjene lesenih polovic smo izdelali po zgledu HWTM. Največ truda smo vložili v iskanje primernih strojev. Prvi korak pri pripravi lesa je tanjšanje kosov na skoraj končno debelino. V preteklosti so za to uporabljali poseben rezkar, ki v lesni industriji ni poznan. Večinoma so jih uporabljali v tiskarnah pri tanjšanju svinčenih podlog za klišeje. Ti stroji so izjemno redki in morda je v svetovnem merilu delujočih le še kakšnih deset.

Stroj za poravnavanje lesenih plošč

Po skoraj enoletnem iskanju smo po izjemnem naključju tak stroj našli pri slovenskem trgovcu s starimi tiskarskimi stroji. Stroj švicarskega podjetja FAG je izjemno ohranjen, priloženih je bilo tudi precej tovarniško izdelavnih rezkarjev. Okoli 500 kg težak stroj smo preselili v delavnico ter začeli s testiranjem rezkarjev. Koti rezkarjev so bili prilagojeni za obdelavo svinca, zato smo rezkarje prebrusili. Končno debelino kosov dosežemo s kontaktno brusilko.

Sledi razrez kosov na manjše dele, ki so že primerni za graviranje. Tudi v preteklosti so uporabljali posebne krožne žage, ki so s posebej dodanim rezkarjem tudi zgladile odrezano površino. Njihova posebnost je merilna skala na podajalni mizi, ki je izražena v merski enoti cicero. Tiskarski merilni sistem je namreč veliko starejši od kasneje standardiziranega metrskega sistema.

Krožna žaga s tipografskim merskim sistemom

Take krožne žage spadajo med redke stroje, med drugimi jih je v Evropi izdelovalo že omenjeno švicarsko podjetje FAG. Ponovno smo imeli izjemno srečo in stroj po nekajmesečnem iskanju našli pri upokojenem ljubiteljskem mizarju. Podoben, a le nekoliko manjši stroj, so nam posodili tudi kolegi iz delavnice DruckZeug iz avstrijskega Gradca.

Ključni stroj za izdelavo črk je pantograf. Ima tri pomembne dele: mizo, na katero pritrdimo povečano šablono črke; mizo, na katero pritrdimo obdelovani kos lesa; in masiven kovinski paralelogram, ki obliko s šablone v pomanjšanem merilu prenaša na obdelovanec. Ti stroji so univerzalni in so jih v preteklosti precej uporabljali v kovinski industriji (graverji, orodjarji idr.), nadomestili pa so jih stroji CNC.

Pantograf Deckel GK-21, s katerim s pomočjo šablon graviramo črke

Odločili smo se, da bomo pri izdelavi črk sledili stari tehnologiji. Namiznega pantografa tudi po skoraj enem letu iskanja v Sloveniji nismo našli, v tujini pa so znatno presegali za to rezervirana finančna sredstva. Na voljo je bil masivnejši, a izjemno kakovosten in dobro ohranjen pantograf znamke Deckel, okoli 600 kg težak stroj, narejen v 60ih. Na pantografu smo že izdelali posebna ekscentrična vpenjala, čaka nas še izdelava ustreznih delovnih površin na obeh mizah stroja ter nakup rezkarjev.

Priprava šablon

Za izdelavo črk bomo uporabljali pet črkovnih vrst slovenskih tipografov. Kot prvo smo izbrali črkovno vrsto Alica avtorice Alje Herlah. Črkovna vrsta je precej robustna in primerna za plakatno uporabo, nastala pa je v digitalni obliki brez vednosti, da bo kasneje izdelana v lesu.

Priprava datotek pred izdelavo šablon. Pisava je Alica tipografinje Alje Herlah.

Iz pleksi stekla narejene šablone za graviranje, preden jih razrežemo na posamezne črke

Potrebnih je bilo kar nekaj popravkov pri metriki, preden smo lahko iz pleksi stekla izdelali prototipne šablone. Te bomo pritrdili na en centimeter debelo vezano ploščo in jih prej seveda zrcalili. Šablone so povečane, saj bomo črke na končno velikost zmanjševali med rezkanjem.

Zadnja faza je priprava odsesovalne naprave za žagovino in napeljava cevi, nameščeni so regali za shranjevanje črk in šablon. Delavnica je tako pripravljena za delo.

--

Pripravil: Marko Drpić, Studio tipoRenesansa, Ljubljana