Prof. Janez Koželj: Ljubljana bi lahko bila (tudi) kolesarska prestolnica

Prof. Koželj je prvi mestni urbanist, dolgoletni zagovornik razvoja, ki bi prepoznal kolesarstvo kot temeljno obliko urbane mobilnosti, kot »mobilnost prihodnosti«. Tudi sam je v mestu zvest kolesu in je bržkone eden najbolj znanih ljubljanskih urbanih kolesarjev.

Urbano kolesarjenje je v Evropi in marsikje drugje v svetu že več let odmeven trend, za katerega napovedujejo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Kakšne so razvojne možnosti in priložnosti Ljubljane na tem področju?

Ljubljana ima izjemne naravne in ustvarjene danosti za razvoj povezanega kolesarskega omrežja, ki bi zagotavljalo varno in udobno kolesarjenje. Mesto leži na ravnini, ima žarkasto obliko zvezde, ki omogoča pregledne in hitre prometne poti po krakih, ki se stekajo naravnost v mestno središče. Takšen preplet je idealna kombinacija za uveljavitev uporabe koles za vožnjo po mestu in v mesto tudi na daljših razdaljah. To so dodatni razlogi, da bi kolesarjenje priznali za prednostno obliko mobilnosti, še zlasti v kombinaciji z avtobusi in vlaki.

V Ljubljani se zdi urbano kolesarjenje že neodtujljiv del identitete mesta ...

Kolesarstvo ima v Ljubljani dolgo tradicijo, podedovali smo celo nekaj kolesarskih stez od takrat, ko na cestah še ni bilo toliko avtomobilov. V mestu je tudi dokaj razvita kolesarska skupnost, ki jo povezujejo Ljubljanska kolesarska mreža in druga kolesarska ter ekološka društva, ki si prizadevajo za trajnostno mobilnost. V tem civilnem gibanju imamo veliko podporo za hitrejši razvoj kolesarstva.

Kako zanimivo pa se vam zdi kolesarstvo z vidika turizma?

Mestni gozdovi in še posebno gričevnato zaledje mesta so idealni za vse oblike rekreativnega kolesarjenja, cestnega in gorskega, ponujajo pa tudi edinstvene priložnosti za razvoj zdravega, trajnostnega turizma.

Ali je mogoče še kakšno območje, ki se vam zdi za razvoj kolesarskega turizma posebej zanimivo?

To je nedvomno Krajinski park Ljubljansko barje, kjer tudi sam najraje kolesarim. Odprta, razgledna krajina s poljskimi potmi brez avtomobilov, z zanimivostmi, kot so na primer tematske poti, Plečnikova cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi, Jezero v Podpeči, nastajajoče koliščarsko naselje na Igu ... Tik pred razpisom je preureditev obstoječega Vodovodnega mostu čez Ljubljanico, ki bo pomenila težko pričakovano kolesarsko povezavo Ljubljane z Barjem. Z vidika turizma je največja privlačnost Ljubljane še zlasti v tesnem prepletu urbanega prostora in podeželja – in to na kratkih razdaljah. Tudi v širšem zaledju mesta je veliko zanimivih izletniških točk in krajev tudi za kolesarje, ki bodo veliko bolj obiskane, ko bomo uredili načrtovane regionalne kolesarske poti.

V ponudbi Turizma Ljubljane je tudi kar nekaj doživetij s kolesom, kot sta S kolesom na odkrivanje Ljubljane in Brko tura, pred TIC si je mogoče izposoditi Ljubljanska kolesa ...

V Ljubljani je raziskovanje mestnega središča s kolesom še zlasti zanimivo zaradi dostopnosti do vseh znamenitosti, kakršno zagotavljajo ulice, trgi in nabrežja, preurejeni v skupni prostor, ki si ga delijo različni udeleženci v prometu. Najbolj pogumen primer takšnega prostora je za pešce in kolesarje razširjen osrednji del Slovenske ceste. To je bil uspešen poskus, ki so ga ljudje lepo sprejeli in se nanj navadili. Pred časom smo označili tudi zanimive tematske kolesarske poti v mestu: Gozdna, Obvodna in Plečnikova pot ter Pot spominov in tovarištva, ki jih uporabljajo tako turisti kot domačini.

Bi lahko bila Ljubljana glede na vse navedeno (tudi) znana kolesarska prestolnica?

Zagotovo.

Čez dober mesec bo v Ljubljani največji kolesarski kongres na svetu, na katerem se bodo zbrali strokovnjaki z vsega sveta, ki delujejo na področjih kolesarjenja in trajnostne mobilnosti, načrtovanja mest in urejanja prostora, varstva okolja, zdravja, športa ... ter predstavniki mest, držav in različnih organizacij. Kaj si obetate od tako odmevnega kolesarskega dogodka?

Kongres bo zagotovo veliko pripomogel k zavedanju, kako zelo koristno je množično kolesarstvo in koliko je možnosti za njegov napredek. Z različnih vidikov, od prostorskega, gospodarskega, kulturnega do tehnološkega. Po mojem mnenju je najpomembneje, da bo javnost, še zlasti ključni odločevalci in stroka, prepoznala vlogo tako urbanega kot daljinskega kolesarstva pri urejanju mest v prihodnosti. Vse bolj se namreč kaže, da postaja uporaba koles, še posebno električnih, prevladujoča mobilnost prihodnosti. Še zlasti v mestu s takšnimi danostmi, kot jih ima Ljubljana. Ob robu kongresa bosta izvedeni tudi (poleg nekaterih manjših) dolgo pričakovani izboljšavi kolesarske infrastrukture: priključek kolesarske steze z Barjanske ceste na mestni obroč in Slovensko cesto, druga pa je prva mestna kolesarnica v garaži pod Kongresnim trgom.