Projekt URBforDAN prinesel veliko izboljšav za mestne gozdove

Po dobrih treh letih smo s 30. septembrom 2021 uspešno zaključili projekt, ki je pomembno posegel v razumevanje pomena mestnih gozdov v desetih podonavskih mestih. Lahko se pohvalimo z izdelanimi strategijami o upravljanju z mestnimi gozdovi, z novo urbano opremo v naših mestnih gozdovih ter z vzpostavitvijo dobrih odnosov in povezav med upravljavci, uporabniki in lastniki mestnih gozdov. 

Ohranimo zelena pljuča mesta

Projekt URBforDAN je temeljil na želji po ohranjanju mestnih »zelenih pljuč« in biotske raznolikosti ter trajnostni rabi naravnih virov in socialnih funkcij urbanih gozdov na območju Podonavja. Namen projekta je bil omogočiti bolj kakovostno izrabo gozdnega prostora, ki ga uporabljamo v različne namene, na primer za športno rekreacijo, izobraževanje, sproščanje, trajnostni turizem in drugo. To nam je v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije z različnimi ukrepi in ozaveščevalnimi dejavnostmi tudi uspelo.
Eden pomembnejših rezultatov projekta je tudi prva Strategija razvoja mestnih gozdov 2020-2045, ki predstavlja ključno izhodišče za bolj učinkovito upravljanje mestnih gozdov in bo občutno prispevala k ohranjanju "mestnih pljuč". Več o tem najdete tukaj. 

Uredili smo območje Golovca in Šmarne gore

Najvidnejši rezultati projekta razveseljujejo predvsem obiskovalce mestnih gozdov na Golovcu in Šmarni gori. Tam smo med drugim uredili več vstopnih točk, postavili informativne, označevalne in usmerjevalne table, lesene klopi, mize in podesta za sproščanje.

V ospredju je bila gozdna pedagogika, zato smo vzpostavili številne učne točke, ki prek QR-kod vodijo do dodatnih vsebin na podstrani projekta. Na Golovcu sta med najbolj zanimivimi tovrstnimi točkami gozdni učilnici oziroma učna pripomočka – vitrina za predstavitev avtohtonih drevesnih vrst na Golovcu in gozdni planetarij. Namenjena sta izobraževanju tako otrok in mladine kot odraslih obiskovalcev.

Uredili smo tudi novo tematsko pot na Golovcu, ki smo jo poimenovali V gozd po zdravje. Na posameznih točkah so predstavljene informacije, nasveti in vaje za boljše zdravje, zlasti za osebe v tretjem življenjskem obdobju, za katere je vsebine prispevala dr. Urša Vilhar, raziskovalka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Ozaveščanje in obveščanje

Veliko pozornosti smo namenili ozaveščanju o spoštovanju mestnih gozdov, zato smo pripravili izobraževalno gradivo, ki smo ga razdelili tudi po ljubljanskih osnovnih šolah in vrtcih. Plakat Mestni gozd nas bogati poudarja pomen, ki ga ima mestni gozd za ljudi, Bonton v mestnem gozdu pa ozavešča o pravilnem vedenju v gozdu.

Ob letošnji tradicionalni akciji Za lepšo Ljubljano smo oblikovali tudi plakate v okviru kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto.«, s katerimi smo poudarjali skrb za mestne gozdove. Osnovno vodilo ob obisku mestnega gozda naj bo: ne puščajmo sledi. To pomeni, da ne poškodujemo rastja, ne vznemirjamo gozdnih živali, ne kurimo ognja, ne ranimo gozdnih tal, odpadke pa odnesemo s seboj.

Poleg tega smo vsebine predstavili tudi v več videoposnetkih, med drugim v videu URBforDAN: mestni gozd v novi podobi, v katerem predstavljamo novosti, ki smo jih v projektu izvedli na Golovcu.

[YouTube,id=-20LEWj8wtA]

Na Youtube kanalu MOL si lahko ogledate še krajše videe URBforDAN vas vabi v mestni gozd Golovec, v katerem sta strokovni sodelavec MOL Jurij Kobe in raziskovalka na Gozdarskem inštitutu Slovenije dr. Urša Vilhar spregovorila tudi o številnih prednostih mestnih gozdov, URBFORDAN project proudly presents all 7 urban forests, video vseh projektnih partnerjev, ki predstavljajo dosežke v svojih mestnih gozdovih ter Zaključna konferenca projekta URBforDAN, ki prikazuje dogajanje na zaključni konferenci projekta, ki je v začetku septembra potekala v Ljubljani.

Aplikacija za pametne telefone

Uporabnikom je na voljo tudi brezplačna aplikacija za pametne telefone URBforDAN, ki nudi informacije o vsebinah na območju ter tako omogoča še boljšo izkoriščenost na novo urejenih površin. Dostopna je v trgovinah Google Play in App Store.

Ključno je bilo sodelovanje z deležniki

Kot posebnost smo v URBforDAN razvili participativno in integrirano upravljanje urbanih oziroma mestnih in primestnih gozdov, ki so pomembna območja naravne dediščine. V sklopu projekta smo zagotovo izboljšali sodelovanje med ključnimi deležniki (upravitelji in lastniki gozdov, uporabniki oz. obiskovalci, strokovna javnost, nevladne organizacije …), in sicer z njihovim aktivnim vključevanjem v projektne dejavnosti ter ukrepe.

Pripravili smo več delavnic in srečanj z njimi, na katerih smo razpravljali o potrebnih ureditvah in učinkovitih pristopih za še boljše upravljanje mestnih gozdov. Skozi ankete za širšo javnost smo dodatno zbirali mnenja o tem, kaj si želijo obiskovalci in lastniki zemljišč v mestnih gozdovih na Golovcu in Šmarni gori. Naše dobre prakse bodo služile kot usmeritve za mednarodno javnost, ki se sooča s podobnimi izzivi.

MOL kot vodilni partner projekta

Projekt smo vodili v Mestni občini Ljubljana, edini slovenski partner je bil Zavod za gozdove Slovenije.

»Zelo smo lahko ponosni na izveden projekt URBforDAN, saj smo v kar 10 evropskih mestih izboljšali upravljanje z mestnimi gozdovi in na ta način poskrbeli, da bodo ta mesta v prihodnje še bolj zelena, bolj zdrava in bolj odporna na klimatske spremembe. Poleg tega smo s tem projektom nekaterim mestom tudi odprli vrata do evropskih sredstev«, je povedal Luka Sešel, vodja projekta URBforDAN.

V projektu URBforDAN je sodelovalo 12 projektnih partnerjev in pet pridruženih projektnih partnerjev. Poleg Mestne občine Ljubljana, so bila vključena še mesta Dunaj (Avstrija), Budimpešta (Madžarska), Zagreb (Hrvaška), Beograd (Srbija), Cluj-Napoca (Romunija) in Ivano-Frankivsk (Ukrajina). Partnerstvo so dopolnili Zavod za gozdove Slovenije, Főkert – neprofitna organizacija, ki upravlja gozdove in parke v Budimpešti, podjetji Hrvatske šume d.o.o. in JP Srbijašume ter Metropolitanska organizacija Cluj-Napoca. Praga in praška Fakulteta za gozdarstvo Univerze za življenjske znanosti, Podgorica in Sarajevo ter organizacija FAO (Food and Agriculture Organization), ki spada pod okrilje Združenih narodov, so bili v projekt vključeni kot pridruženi partnerji.

Projekt se je izvajal v okviru programa Interreg Podonavje in je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega instrumenta sosedstva (ENI) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA). Skupna vrednost projekta za vse partnerje je 3.105.666,61 EUR, sofinanciranje iz EU sredstev znaša 2.639.816,58 EUR; vrednost projekta v MOL je 690.522,19 EUR, od tega nam je EU namenila 586.943,86 EUR (Evropska sredstva za regionalni razvoj).