Prva javna polnilnica za vozila s pogonom na vodik

Ureditev parka s polnilnicami za vozila na alternativni pogon sodi v okvir programa Evropske komisije Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in predstavlja pomemben mejnik na poti Ljubljane do ogljične nevtralnosti. 

Otvoritev je potekala v okviru dogodka Vodik je šik, ki simbolno in vsebinsko poudarja vlogo vodika kot energenta prihodnosti.

Polnilni park za alternativna goriva vključuje 12 polnilnih mest za mestne avtobuse na električni ali vodikov pogon ter prvo javno vodikovo polnilnico v Sloveniji, namenjeno avtobusom, tovornim in osebnim vozilom s pogonom na vodik. Gre za pomemben mejnik v razvoju trajnostne mobilnosti, saj Ljubljana s tem dobiva infrastrukturo, ki omogoča sočasen razvoj električne in vodikove mobilnosti v javnem potniškem prometu.

Srečko Trunkelj, namestnik direktorja in vodja sektorja za investicije in razvoj Energetike Ljubljana, je na otvoritvi izpostavil: »Objekt, ki ga danes predajamo v uporabo, daje mobilnosti priložnost, da namesto problema postane del rešitve za prihodnost. Uporaba alternativnih goriv ni modna muha, ampak tehnološko nujna rešitev, ki bo zmanjšala okoljski odtis prometa in prispevala k izboljšanju kakovosti zraka. Seveda je uporaba alternativnih goriv v mobilnosti samo prvi del rešitve. Drugi, mogoče še pomembnejši, je sprememba navad osebne mobilnosti, ki pa je vezan na učinkovit javni potniški promet. In takšnemu, s postavitvijo polnilne infrastrukture alternativnih goriv dajemo priložnost, da prepriča uporabnike, ne samo z okoljsko sprejemljivostjo, ampak tudi uporabno vrednostjo.«

Začetna kapaciteta vodikove polnilnice omogoča dnevno polnitev 25 avtobusov ali 150 osebnih vozil oz. kombinacijo obeh. 

Mestni avtobusi na električni pogon, ki jih bo LPP do poletja v svoj vozni park vključil 28, ter avtobusi s pogonom na vodik – trenutno jih v Ljubljani vozi osem, v letošnjem letu pa jih bo skupno 10 – bodo pomembno prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, hrupa in onesnaževal v mestnem okolju. Polnilni park v Stanežičah tako ni zgolj infrastrukturna pridobitev, temveč simbol prehoda v prometni sistem, ki za seboj – tudi dobesedno – pušča vodno paro.

Direktor LPP dr. Rok Vihar je izpostavil, da je današnji korak začetek brezemisijske mobilnosti v Ljubljani: »Javni potniški promet moramo oblikovati na način, da je vzor ostalim mobilnostnim oblikam, da se torej premikamo brez vpliva na okolje in tudi s tem spodbudimo k uporabi javnega potniškega prometa. Cilji, ki smo si jih zastavili, so zelo ambiciozni: do leta 2030 bo Ljubljanski potniški promet ogljično nevtralen. To pomeni, da za premikanje po mestu ne bomo spuščali nobenega ogljikovega dioksida, razen tistega, ki ga bomo predhodno uskladiščili. Ohranili bomo avtobuse na metan, ki ga bomo nadomeščali z biometanom, kar pomeni, da bodo ogljično nevtralni, imeli bomo večje število baterijskih avtobusov, ki so ogljično nevtralni, ter še dodatne avtobuse s pogonom na vodik. Imeli bomo torej mešan, komplementaren pristop, ki je ključen, da lahko zanesljivo dosežemo brezemisijske cilje in še več, da lahko energijo za pogon avtobusov tudi lokalno proizvedemo.«

Vodik za potrebe polnjenja mestnih avtobusov s pogonom na vodik bo v začetni fazi zagotavljan z nakupi na trgu. Energetika Ljubljana ob tem že intenzivno izvaja aktivnosti za vzpostavitev lastne proizvodnje zelenega vodika z elektrolizo. Na območju Podutika se zaključuje gradnja fotovoltaične elektrarne z močjo 2 MW, ki je namenjena izključno proizvodnji vodika. V letu 2027 bo ob sončni elektrarni zgrajen objekt za proizvodnjo vodika, ki bo zagotavljal samooskrbo z vodikom za prvih 10 avtobusov s pogonom na vodik mestnega potniškega prometa.  

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen je poudarila, da novih, brezemisijskih tehnologij v javnem prometu ni vesela zgolj kot državna sekretarka, temveč tudi kot prebivalka Mestne občine Ljubljana: »Prehod na brezemisijsko mobilnost prinaša konkretne učinke, koristi za ljudi: čistejši zrak, manj hrupa, izboljšuje javni prostor in zdravje ljudi v mestu, kjer živimo. Ministrstvo je v zadnjih letih dalo velik poudarek na programe in predvsem tudi finančnih spodbud za tiste, ki se lotevajo uvajanja brezemisijskih vozil.« Izpostavila je še, da so posebej za občine v zadnjih letih namenili okoli 88 milijonov evrov spodbud, in da so še vedno na voljo dodatna sredstva na Borzenu ter povabila k oddaji prijav. 

Polnilni park za alternativna goriva pomembno prispeva tudi k uresničevanju ciljev Mestne občine Ljubljana, ki je vključena v evropsko pobudo Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Je konkreten primer, kako se strateške zaveze mesta uresničujejo v oprijemljive rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je čestital sodelavkam in sodelavcem tako v Javnem holdingu kot v Mestni upravi, ki so poskrbeli za otvoritveni dogodek. Zahvalil se je tudi Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za sodelovanje in podporo. Izrazil je hvaležnost in ponos, da si Mestna občina Ljubljana skupaj z mestnimi javnimi podjetji prizadeva za investicije, ki izboljšujejo življenje meščank in meščanov. Z veseljem je pritrdil tudi državni sekretarki, da se bomo na odprt razpis ministrstva prijavili. Posebej je izpostavil pomen in uspešnost vseh ukrepov in projektov, tako na področju prometa kot energetike, ki prispevajo k izboljševanju kakovosti zraka v Mestni občini Ljubljana in pri tem poudaril, da so lanske meritve kakovosti zraka pokazale najboljše leto v zadnjih dvajsetih letih merjenja. Še več: »Z nekaterimi meritvami smo izboljšali pozicije tudi za več kot štirikrat in smo z nekaterimi že blizu pogojem oz. zahtevam Evropske unije, ki bodo veljali od leta 2030 naprej. V Ljubljani imamo danes dva onesnaževalca zraka – eden je promet, drugi individualna kurišča. Na področju prometa hodimo z velikimi koraki naprej: imamo že osem avtobusov s pogonom na vodik in prihaja 25 električnih avtobusov.« Kot je poudaril župan, nadomeščanje dizelskih avtobusov z brezemisijskimi avtobusi in nadomeščanje metana z biometanom v plinskih avtobusih pa ne bodo edini koraki, temveč bodo imeli pomembno vlogo tudi rumeni pasovi: »V letu 2030 bomo imeli praktično na vseh vpadnicah rumene linije, ker pomeni, da bodo imeli avtobusi prednost tako pri semaforjih kot v vožnji na rumenih linijah. To bo prispevalo k njihovi hitrosti in še večji prijaznosti do uporabnikov javnega prometa.« V nadaljevanju je izpostavil tudi problematiko individualnih kurišč in prizadevanja mestne občine, da se tudi tega problema loteva celostno. Izgradnja objekta za energijsko izrabo odpadkov oz. sežigalnica bo ob prispevanju k celostnem reševanju problematike z odpadki, ki jih ustvarjamo vsi, prispevala tudi k popolni ukinitvi premoga za proizvodnjo toplote ter ponudila dodatno možnost za zmanjšanje individualnih kurišč. Sežigalnica bo omogočila 40 odstotkov nižjo ceno toplote. Da so ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka vidni, potrjuje tudi dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana pred kratkim prejela eno največjih okoljskih priznanj, ki jih podeljuje globalna neprofitna organizacija CDP: »Ljubljana je bila uvrščena med 16 odstotkov mest na svetu z najvišjo oceno, kar pomeni, da imamo zelo transparenten prikaz, kaj delamo, zelo jasne cilje in zmanjšujemo onesnaženost okolja«. Poleg Ljubljane so to priznanje prejela samo še 4 mesta iz tega dela Evrope: dva iz Poljske, eno iz Nemčije in eno iz Bolgarije.

Odprtje polnilnega parka za alternativa goriva v Ljubljani je pomembno tudi za Evropsko unijo. Richard Ferrer, vodja za inovacije in alternativna goriva pri Izvajalski agenciji za podnebje, infrastrukturo in okolje Evropske unije (CINEA) je sporočil: »Današnja otvoritev simbolizira, da energetski prehod Evrope v prometu postaja konkretna realnost. S tem uspešnim projektom je Slovenija naredila odločilen korak k razogljičeni mobilnosti, zahvaljujoč zavezanosti javnih in zasebnih deležnikov ob podpori Evropske unije. Ta projekt je oprijemljiv prispevek k vzpostavitvi povezanega evropskega omrežja za oskrbo z gorivi, ki temelji na trajnostnih energentih.«

Skupna vrednost investicije v polnilni park za alternativna goriva znaša 4,5 milijona evrov, vrednost postavitve fotovoltaične elektrarne in sistema za proizvodnjo vodika pa je ocenjena na 7,5 milijona evrov. Energetika Ljubljana in LPP sta skupaj uspešno kandidirala na razpisu CEF AFIF (CEF Alternative Fuel Infrastructure Facility), katerega cilj je pospešena vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in razogljičenje prometa v Evropski uniji. Za postavitev vodikove polnilnice je Energetika Ljubljana pridobila 832.500 evrov evropskih sredstev, LPP pa 529.750 evrov evropskih sredstev za postavitev 24 električnih polnilnic. Od tega jih je 12 postavljenih na območju obstoječe LPP remize, 12 pa jih je Energetika Ljubljana vključila v polnilni park na P&R Stanežiče.