Rožnati oktober osvešča o raku dojk

Pomen zgodnjega odkrivanja bolezni

Rak dojk velja za visoko ozdravljivega, če je le odkrit dovolj zgodaj. Za zmanjševanje umrljivosti za tem rakom je pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, prepoznavanje simptomatike in takojšnje in učinkovito, bolnikom prilagojeno zdravljenje. V Sloveniji je od decembra 2017 vzpostavljen tudi poseben presejalni program DORA za zgodnje odkrivanja raka dojk za ženske v starosti od 50 do 69 let. Ženske ciljne skupine so v okviru programa vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo, katere namen je odkriti zgodnje, še netipne rakave spremembe. Da je presejalni program učinkovit, je potrebno, da se ga udeleži vsaj 70 % ciljne populacije, udeležba vabljenih žensk je v zadnjih letih nad 75 %.
V slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna tudi letos v okviru rožnatega oktobra pripravljajo številne aktivnosti, ki se jim pridružujemo tudi na Mestni občini Ljubljana.

Zasadili bomo rožnato drevo

Na pobudo Europe Donne bomo tudi v Ljubljani zasadili rožnato drevo - mesnordeči divji kostanj bo stal v parku Tabor, kjer bo vse mimoidoče opozarjal na pomen skrbi za svoje zdravja in prispeval k višji kakovosti bivalnega okolja.

Po Ljubljani vozi rožnati avtobus

Že deveto leto zapored v rožnatem oktobru po Ljubljani vozi BFF mestni avtobus v rožnati podobi, s čimer ženske spodbujamo k rednemu mesečnemu samopregledovanju dojk ter jih pozivamo, da samopregled priporočijo tudi svojim prijateljicam. 

Priporočila rožnatega oktobra 

• Redno mesečno samopregledovanje pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi morala v poznih najstniških letih začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak sedmi do deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Če pri samopregledu zatipa zatrdlino, ki se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če opazi izcedek ali vdrto bradavico, spremembo velikosti dojke ali barve kože, naj ne odlaša z obiskom zdravnika. Ni nujno, da je vsaka omenjena sprememba maligna, vendar mora zdravnik presoditi ali je sprememba nevarna ali ne.
• Z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, ohranjanje zdrave telesne mase, izogibanje kajenju in omejevanje uživanja alkohola ter s skrbjo za duševno zdravje, lahko vsak sam prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek raka dojk.
• Odzovite se vabilu na presejalni program DORA.

Več informacij glede preprečevanja in zdravljenja raka na dojkah najdete tudi na spletnih straneh programa DORA.