S projekti izboljšujemo kakovost življenja v Ljubljani

Med prihodnjimi projekti se župan posebej veseli ureditve krožne plovne poti po Ljubljanici, gradnje sežigalnice in selitve LPP v Stanežiče, kar bo ob Celovški sprostilo prostor za nov mestni park.

Glede ureditve krožne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu je spomnil, da gre za projekt, trenutno ocenjen na okoli 54 milijonov evrov, v njem pa ljubljanska občina in Energetika Ljubljana sodelujeta z državo in družbo Elektro Ljubljana.

Kot glavne novosti projekta je poleg ureditve krožne plovne poti, po kateri bi potnike vozile zgolj lesene ladjice, ki jih bo poganjala sončna energija, omenil še ureditev sprehajalnih poti ob vodi, posodobitev zapornic pri Ambroževem trgu in v Gruberjevem prekopu ter zgraditev vsaj ene male hidroelektrarne, in sicer pod Sotočjem.

Trenutno zbirajo projektante, kot realen čas začetka gradbenih del Janković omenja leto 2026, gradnja pa bi potekala dve leti. Prav tako v 2026 se bodo po najnovejši županovi napovedi meščani in obiskovalci v Ljubljanici, predvsem gre za območje Špice, vendarle lahko tudi kopali.

Za to je bistveno dokončanje kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, ki se izvaja v okviru skoraj 140 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto zate. Kanalizacijska omrežja so medtem ob pomoči sredstev EU uredile tudi ostale občine ob toku Ljubljanice, kar izboljšuje kakovost vode. Ko bo komunalna infrastruktura v prestolnici dokončno urejena - trenutno urejajo območje Rakove jelše - bo, kot je zagotovil, skupaj z direktorjem JP VOKA SNAGA Davidom Polutnikom "lastnoročno zabetoniral preostale jaške, po katerih se na črno stekajo odpadne vode v mestno reko".

Omenjeno pridobivanje hidro energije na Ljubljanici v prihodnosti je del energetskega načrta občine, po katerem bi v prihodnje v mestu 30 odstotkov energije, predvsem toplote za daljinsko ogrevanje, pridobivali s plinom, 30 odstotkov z biomaso, 10 odstotkov s sončnimi elektrarnami, 30 odstotkov pa s termično obdelavo odpadkov. "Se pravi, da bomo 70 odstotkov samozadostni. Tako lahko preživimo vsako hudo zimo," je prepričan.

Za slednje bo treba zgraditi sežigalnico, ki pa ji del javnosti z argumentom okoljske škodljivosti nasprotuje. Janković pri projektu vztraja in začetek gradnje sežigalnice v najboljšem primeru pričakuje v treh ali štirih letih, medtem pa občina po Jankovićevih besedah izvaja vse potrebne okoljske raziskave. V pričakovanju koncesijske uredbe se s pristojnim ministrstvom pogovarjajo še o količinah odpadkov, ki bi jih sežigali v Ljubljani, pri čemer Janković omenja številko do 140.000 ton.

Župan vztraja, da bo zahtevana tehnologija v tem energetskem objektu na najvišji ravni evropskih standardov najboljših razpoložljivih tehnologij, sprejete bodo vrednosti izpustov nižje od najnižje evropsko predpisanih, da bodo v sežigalnici sežigali le domače odpadke in da bo cena ogrevanja bo njenem zagonu nižja za približno petino. Občina računa tudi na evropsko sofinanciranje.

Prikaz parka na območju sedanje remize LPP.

Selitev remize LPP v Stanežiče, kamor bi se v nov skupni center preselilo še občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, bi medtem po županovih besedah ob Celovški v Šiški sprostilo približno 50.000 kvadratnih metrov za javne vsebine. Od tega bi bilo približno 90 odstotkov namenjenih novemu parku, ki bi bil po Tivoliju in Šmartinskem parku tretji največji v mestu. Na preostalem delu bi stanovanjski objekt zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol).

Janković sicer v naslednjem letu v prestolnici pričakuje začetek gradnje dodatnih 2000 stanovanj za trg, pri čemer je samo na vertikali med Ruskim carjem in koncem Parmove ulice po njegovi hitri oceni načrtovanih ali že v gradnji še približno toliko stanovanjskih enot. Vsi ti projekti, med drugim npr. tudi na območju Zelene jame ter na jugu ter jugozahodu mesta, naj bi vplivali na normalizacijo cenovnih razmer na stanovanjskem trgu, še vedno vztraja župan. Ta tako kot realno ceno kvadratnega metra v prihodnjih letih vidi 3000 evrov brez davka.

Soseska z neprofitnimi stanovanji Novo Brdo

Ko gre za projekte JSS Mol, je omenil, da je trenutno v gradnji okoli 300 mestnih stanovanj, prihodnje leto pa naj bi začeli graditi tudi velik stanovanjski kompleks ob Povšetovi ulici s 361 stanovanji.

Še večje načrte ima občinski sklad za nekoliko bolj oddaljeno prihodnost. V 2027 bi lahko po optimističnem scenariju npr. po županovih besedah v sodelovanju z državno družbo DSU stekla gradnja stanovanj na zemljiščih ob Cesti dveh cesarjev, še več, okoli 2000 stanovanj, pa bi JSS Mol v prihodnosti lahko zgradil na območju Stanežič.

Že v začetku decembra naj bi medtem mestni svet na izredni seji potrdil gradivo, po katerem bo občina državi v Baragovem semenišču prodala 206 stanovanj, mesto in država pa se bosta nato v skupnem nastopu lotili obnove tega objekta, v katerem se nahaja tudi Festivalna dvorana. Na gradbeno dovoljenje za obnovo računa naslednje leto.

Novogradnje in siceršnji vse večji pritisk dnevnih migrantov in drugih obiskovalcev na prestolnico v mestu povzročajo tudi prometne zamaške in druge nevšečnosti, ki so pogosto predmet negodovanja. Janković napoveduje, da bodo te težave reševali z dodatno širitvijo območij enosmernih ulic in plačljivih parkirišč, gradnjo dodatnih garažnih hiš in širitvijo omrežja kolesarskih stez, skupaj z Darsom pa bodo izdelali tudi nov prometni model za prestolnico.

Trajnih rešitev za promet v mestu pa župan ne vidi brez ureditve železniškega omrežja, tako regionalnih prog kot železnice znotraj mesta, ter brez sprememb pri navezanosti Slovencev na osebne avtomobile. Dolgoročni načrt mesta je, da bi se tretjino poti opravilo z avtomobili, tretjino z javnim potniškim prometom, tretjino pa peš in s kolesom, slednje so že presegli. Trenutno šepa pri prvih dveh elementih, ampak bodo prišli do cilja, je prepričan Janković.

Pravkar prenovljena Ižanska cesta

Med obnovami mestnih prometnic Janković za prihodnje leto na območju nastajajočega novega Potniškega centra Ljubljana napoveduje obnovo Vilharjeve ceste, konec 2025 pa bi lahko stekla širitev podvoza pri Orto baru in obnova Šmartinske ceste v smeri severne obvoznice. Ob tem bosta Pokopališka in Flajšmanova ulica na delu med krožiščem Žale, ki bo preurejeno v turbo krožišče, in Šmartinsko cesto obnovljeni in preurejeni v enosmerni cesti. V nadaljevanju bosta na območju nadgrajene železniške postaje preurejena tudi Masarykova cesta in Trg OF.

Prihodnje leto bo stekla tudi obnova Zaloške ceste, najprej med vzhodno obvoznico in Kajuhovo ulico, v nadaljevanju pa še do kliničnega centra. Načrtovana je tudi gradnja garažne hiše pod Tržnico Moste.

Že prihodnje leto naj bi prenovili tudi Jurčkovo cesto med Ižansko cesto in Peruzzijevo ulico, še v tem mandatu naj bi obnovili tudi Litostrojsko cesto, celovite obnove Dolenjske ceste pa župan pred 2027 ne vidi. Istočasno naj bi Dars uredil nov priključek z južne obvoznice na območje poslovno-trgovske cone Rudnik.

Od ostalih velikih projektov v teku Janković v začetku decembra pričakuje ponudbe za prenovo atletskega centra ŽAK v spodnji Šiški, kjer bo nastal sodoben atletski center. Janković upa na veliko zanimanje gradbincev, uvedbo v delo pa načrtuje poleti prihodnje leto. Država bo medtem na območju bodočega centra uredila podhod pod gorenjsko železnico.

Prikaz prenovljene osrednje tržnice

Glede prenove osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše, ki jo je župan obljubil že pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je prvič kandidiral, in za katero je občina po spremembi projekta dobila vsa potrebna soglasja, je Janković seznanjen z načrti civilne iniciative, da bi se ob dovolj zbranih podpisih vključila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. "Če na dovoljenje čakamo 16 let, bomo pa še eno leto," se je odzval na morebitne dodatne zamude pri projektu in izpostavil, da ima vsak pravico do vključitve v postopke.

Janković nima nič proti protestom dela javnosti proti gradnji povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 čez območje ljubljanskega vodonosnika, moti pa ga strašenje ljudi. Še enkrat več je zatrdil, da ima občina vsa potrebna soglasja, doma in na ravni EU, in da ob spremljanju okoli 12 kilometrov položenega kanala, vse so pregledali s kamero, niso opazili nobenega puščanja ali premikov. Ostalo je le še 128 metrov, kjer cevi še niso položene in občina čaka še na gradbeno dovoljenje, nasprotniki pa napovedujejo, da bodo ta postopek maksimalno oteževali.

A Janković je prepričan, da bo kanal dokončan, saj da alternative za povezavo kanalizacijskih omrežij v Medvodah in Vodicah do nadgrajene osrednje ljubljanske čistilne naprave ni. Gradnja kanala je del omenjenega projekta Čisto zate, v okviru katerega naj bi skupno zaprli okoli 26.000 greznic, 20.000 jih je že zaprtih. in priključenost na kanalizacijo v občini povečali na 98 odstotkov. Trenutno je v teku še 188 projektov gradnje omrežja in sočasne obnove cest, rok za črpanje sredstev EU pa se izteče z junijem 2026.

Število ljudi brez osebnega zdravnika se je po njegovih besedah v zadnjem času zelo zmanjšalo, pomanjkanje zdravnikov v Ljubljani pa da v medijih več ni na prvem mestu tudi zaradi 15 novih zdravnikov, štipendij za študente družinske medicine in mestnih stanovanj za zdravnike. Ponovil je, da Zdravstveni dom Ljubljana dela dobro. Kot velik uspeh letos je navedel odprtje centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Viču, med prihodnjimi večjimi projekti pa nova zdravstvena domova Jarše in Metelkova.

Janković ob tem kot odlično ocenjuje delovanje občine v prvih dveh letih trenutnega mandata. "Sodelavci delajo odlično, mene pa ocenjujejo javnost, mediji in na koncu volivci," je zatrdil.

Tudi koalicijsko sodelovanje njegove liste z Gibanjem Svoboda ocenjuje kot odlično, delovali naj bi kot eno. Zavrača pa tudi očitke o neustreznem odnosu do mestne opozicije in omejevanju njene razprave v mestnem svetu. Kot je povedal, bo skladno s pravili še naprej prekinjal tiste, ki se v svojih razpravah ne držijo vsebine.