S sanitarno sečnjo in pomlajevanjem gozda skrbimo za njegov razvoj in varen obisk

Več svetlobe za mlado drevje

Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Več svetlobe mu lahko omogoči le odstranitev starega drevja.
Za posek je bilo že decembra lani označenih 389 dreves – drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …) in ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju.
Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku.

Pomembni posegi v KP TRŠh

Ker se v javnosti pojavljajo napačne informacije in izkrivljene interpretacije navedenega, izpostavljamo podrobnejše strokovno pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju Podrožniške poti gre za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter z namenom izboljšanja svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiskovalcev tega gozda.
Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve posledica delovanja množice organizmov, daljših in pogostejših obdobij vročine in suše ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj bukev na območju Podrožniške poti je med 30 in 90 odstotkov, kar pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava.
Gozd je večinoma zelo kakovostno pomlajen, ponekod je mladje tudi višje od štirih metrov. V naravno pomlajenem gozdu posekanih ni potrebno nadomestiti z novimi. So pa redka mesta, kjer je gozd manj bujno pomlajen oziroma so drevesa nižja, ker primanjkuje svetlobe. Kjer so bila tla zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd ni mogel pomladiti in verjetno zaradi tega neporaščeno območje obiskovalcem daje vtis, da smo na teh območjih izvedli golosek. Te očitke zavračamo.
Pojavili so se tudi namigi, da je razlog za to obsežnejšo sečnjo pridobitne narave, kar ne drži. Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se, na primer, nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo (poti) in izvajajo gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil. Prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja.
Po končani sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe (gojitvena dela), ki jih bo MOL kot lastnica gozda izvajala, da bomo gozdu pomagali pri razvoju v sestoj, ki bo ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije.

Številne koristi gozdov

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno in premišljeno usmerjati. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse funkcije (rekreacijsko, biotopsko, hidrološko, poučno, varovanje zemljišč in sestojev …).

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozdnih zemljišč (MOL) in izvajalcev del (Tisa d.o.o. s podizvajalci).