Sadimo drevesa v mestnem gozdu

Na Mestni občini Ljubljana posebno pozornost namenjamo skrbi za mestne gozdove. Pri upravljanju z mestnimi gozdovi se trudimo delovati v skladu z vsakokratnimi potrebami gozda. Večina gozdov ima veliko sposobnost samoobnovitve; tak primer je na primer grajski hrib, kjer smo letos izvedli projekt ureditve grajskega pobočja za večjo varnost ljudi in objektov pod njim. Na nekaterih manjših delih pa se gozd zaradi različnih razlogov ne zmore obnoviti sam, zato tam sadimo dodatna drevesa.

Na območju Golovca smo na zgornjem delu južnega pobočja posadili 150 sadik bukve, hrasta gradna, češnje in jerebike. Na tem območju poletna vročina še posebej pride do izraza, zaradi zahtevnih razmer je priraščanje dreves tam zelo oteženo, zato se gozd v zadnjih desetih letih ni uspel obnoviti sam.
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo konec januarja na dveh parcelah v nižinskem, zahodnem delu parka skupaj posadili 600 sadik hrasta gradna, bukve, gorskega javorja in češnje.

V začetku februarja smo izvedli še dopolnilno sajenje na območju gozda med Cesto 27. aprila in vodohranom nad Rožno dolino. Gre za območje, kjer smo pred dvema letoma izvedli večjo sečnjo. Gozd na tem območju se sam zelo kakovostno obnavlja, sajenje pa smo izvedli zaradi vrstne popestritve gozda. Posadili smo 115 sadik hrasta gradna, divje hruške, jerebike in češnje, ki imajo pozitiven vpliv na prehrano ptic, z izrazitim cvetenjem pa krepijo tudi estetiko mestnega gozda. To območje smo lani jeseni v sodelovanju s Službo za KP TRŠh in z Zavodom RS za varstvo narave temeljito očistili tudi dveh tujerodnih invazivnih vrst dreves, to sta pajesen in pavlovnija.

Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo na parceli, kjer se gozd, ki je bil hudo prizadet v žledolomu leta 2014, nato pa še v požaru, ni uspel obnoviti sam, posadili 500 sadik puhastega hrasta, kostanja, jerebik, češenj in divjih hrušk.

V Krajinskem parku Zajčja dobrava smo sadili drevje na območju razdrobljenih gozdičkov okoli gostišča, kjer rastejo visoke smreke, ki z višino izstopajo iz sestoja in so ogrožene predvsem zaradi močnih sunkov vetra. Na tem območju težave povzroča tudi nižanje nivoja talne vode, zaradi česar se drevesa hitreje sušijo. Skupaj smo posadili 150 sadik hrasta gradna, belega gabra, gorskega javorja in češnje.

Dela so potekala do konca februarja 2025, gojitveno odločbo, v kateri so določene količine sadik in drevesne vrste, je izdal Zavod za gozdove Slovenije, dela je izvajala Tisa d.o.o.