Skupna želja mladih: dostojno življenje

Podpredsednik MSS Žiga Ciglarič je ob tej priložnosti poudaril, da so potrebe mladih kljub različnim življenjskim okoliščinam pogosto presenetljivo podobne: »Kljub različnim okoliščinam, iz katerih prihajamo mladi, si vsi želimo istih stvari: dostojnega življenja, samostojnosti, osebnega in kariernega razvoja, varnosti ter možnosti vplivanja na svet okoli sebe. Mladi nismo samo prihodnost, ampak smo tudi sedanjost: danes iščemo stanovanja, danes se zaposlujemo, danes si ustvarjamo družine.« Po njegovih besedah resnična participacija mladih pomeni njihovo sodelovanje pri soustvarjanju politik, ne zgolj seznanjanja z odločitvami, ko so te že sprejete. »Ne zahtevamo, da imamo mladi zadnjo besedo. Zahtevamo pa, da imamo besedo in da nam prisluhnete,« je še poudaril.

V Sloveniji živi 328.800 mladih, starih od 15 do 29 let. Najmanj jih živi v pomurski, največ pa v osrednjeslovenski statistični regiji. V Ljubljani živi več kot 58.000 mladih, kar predstavlja 18,8 odstotka vseh prebivalcev mesta. 

Januarja 2026 je bilo v Sloveniji 2026 131.150 delovno aktivnih mladih, starih od 15 do 29 let, registrirana stopnja brezposelnosti v tej starostni skupini pa je znašala 7,8 odstotka. 

Slovenija se med državami Evropske unije uvršča med države z nižjim deležem mladih, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET). V začetku leta 2026 je ta delež znašal 7,8 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 11 odstotkov. 

Na novinarski konferenci ob mednarodnemu dnevu mladih je več govorcev opozorilo na pomen varnosti ob vstopanju mladih na trg dela ter na pasti prekarnih oblik zaposlovanja. Nestabilne oblike dela pogosto pomenijo tudi nestabilen prihodek, kar mladim otežuje pridobitev stanovanjskega kredita in s tem pot do stanovanjske ter življenjske samostojnosti. Pomembno vlogo na poti od odraščanja do samostojnosti in odgovornosti imajo tudi mladinski centri in drugi varni prostori, kjer se vsak dan izvaja mladinsko delo. Takšni prostori mladim omogočajo, da se povezujejo, preizkušajo svoje ideje, pridobivajo nova znanja in razvijajo kompetence ter se aktivno vključujejo v skupnost. 

Predsednica MSS Eva Kotnik je poudarila, da je močan mladinski sektor eden od temeljev podpornega okolja za mlade. Ksenja Perko, direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji, je dodala, da so najpomembnejši stebri mladinskega dela strokovni mladinski delavci, povezana skupnost in vrstniki. 

Različne življenjske okoliščine mladih ne smejo voditi v neenake možnosti in neenake pravice. Odločevalci na lokalni, nacionalni in evropski ravni imajo pomembno odgovornost, da mladim zagotavljajo pogoje, v katerih lahko mladi razvijajo svoje potenciale, se osamosvajajo in dejavno sodelujejo pri oblikovanju družbe. Pomemben del takšnega podpornega okolja je dostopen, raznolik in kakovosten mladinski sektor.

Na Uradu za mladino MOL ob mednarodnem dnevu mladih poudarjajo, da kakovostne mladinske politike ne morejo nastajati brez rednega, strukturiranega in vključujočega dialoga z mladimi. Prav temu bodo posebno pozornost namenjali tudi v prihodnjem obdobju izvajanja nove Strategije Mestne občine Ljubljana za mlade 2026-2035. Naš cilj ni mladim zgolj predstaviti že oblikovanih rešitev, temveč jih vključevati v njihovo soustvarjanje. Kajti politike za mlade so najboljše takrat, ko nastajajo skupaj z mladimi.