Slovenski dan brez zavržene hrane

24. aprila obeležujemo dan brez zavržene hrane. Največ zavržene hrane nastane v gospodinjstvih, zato je ta dan priložnost, da razmislimo o tem, kakšne spremembe lahko uvedemo v vsakdanje življenje.

Ali ste vedeli, da je leta 2021 vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane?

Globalno gledano 2 % hrane zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Zavržena hrana namreč vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Zaveza za manj zavržene hrane

Ob dnevu brez zavržene hrane vas vabimo, da podpišete zaveze za manj zavržene hrane, ki so jih pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in s katerimi lahko pripomorete k zmanjševanju količin zavržene hrane in k ustvarjanju boljšega sveta.

Zavezo natisnite, podpišite in shranite na vidno mesto.

Nasveti za manj zavržene hrane

Načrtujte nakupe

V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Preverite, katere sestavine že imate doma, nato zapišite seznam živil, ki jih potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, ker le tako lahko kupite toliko, kot potrebujete.

Preverite datume

Če živila ne potrebujete takoj, izberite živilo z daljšim rokom uporabe ali ga zamrznite. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu na oznaki »uporabno najmanj do …«.

Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika

Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi 1 do 5 stopinj Celzija.

Poskrbite za red v hladilniku

Novo kupljene izdelke postavite zadaj, ostale izdelke pa premestite naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim roko ne bo potrebno metati proč.

Uporabite ostanke hrane

Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo, naslednji dan ali pa jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa juho. Tudi kulinarični portali ponujajo obilo idej, kako uporabiti kuhane testenine, krompir ipd.

Če hrana le pristane med odpadki in če biološke odpadke zberemo v rjavih zabojnikih, jih v RCERO Ljubljana predelamo v kompost najvišje kakovosti, ob tem pa nastaneta še električna energija in toplota. Trudimo se, da bi s pridom izkoristili vse možnosti, ki bi hrani kot neobnovljivemu viru ohranile vrednost in pomen.