Soustvarjamo evropski podatkovni prostor za podnebno nevtralna mesta

Evropska mesta se soočamo z izzivom razdrobljenih podatkov o podnebju, energiji, okolju in onesnaževanju. Takšni podatki so pogosto težko dostopni, neusklajeni in zato manj uporabni za oblikovanje učinkovitih politik. IPPCP bo odpravil te neučinkovitosti z vzpostavitvijo javno-zasebnega podatkovnega prostora, ki omogoča:

• avtomatizirano zbiranje in obdelavo podatkov o emisijah in porabi energije,
• zanesljive in primerljive kazalnike, ki bodo podprli odločevalce,
• uporabo naprednih analitičnih orodij za spremljanje trendov in učinkov ukrepov,
• transparenten dostop za različne deležnike – od mestnih služb in podjetij do raziskovalcev in občanov

Projekt, ki ga financira program Digitalna Evropa – podatkovni prostori za pametne skupnosti (DS4SSCC), je vreden 2,5 milijona evrov in bo trajal od maja 2025 do avgusta 2026. Vodi ga Mestna občina Zaragoza, v konzorciju pa poleg Ljubljane sodelujejo še Politehnična univerza v Madridu (UPM) kot raziskovalna podpora in razvijalec tehnologij, GeoSpatiumLab kot strokovnjak za prostorske podatke in analitiko ter podjetje Envirodual d.o.o., ki v projektu nastopa kot tehnični partner za podatkovne platforme in inventarje emisij.

Cilji projekta

Projekt si je zadal več strateških ciljev, ki se navezujejo na evropski Zeleni dogovor in misijo EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030:

•  vzpostaviti zanesljivo osnovo za spremljanje emisij toplogrednih plinov,
• pospešiti prehod mest v podnebno nevtralnost s pomočjo digitalnih orodij,
• okrepiti sodelovanje med javnimi institucijami, gospodarstvom in civilno družbo,
• zagotoviti dolgoročno trajnost in prenosljivost rešitev v druga evropska mesta

Kaj projekt prinaša Ljubljani?

V Ljubljani smo v zadnjih letih razvili orodje LEV (Local Emissions Insight), ki omogoča sistematično zbiranje in avtomatiziran izračun emisij toplogrednih plinov. V okviru projekta IPPCP bomo to orodje nadgradili in vključili v širši Energetsko-podnebni atlas mesta. Tako bomo zagotovili enotno zbirko podatkov, ki bo povezovala različne vire in omogočala celovitejše spremljanje okoljskih kazalnikov.
Podatki se bodo samodejno uvažali prek API-jev iz javnih podjetij, državnih agencij in zasebnih ponudnikov, kar bo bistveno zmanjšalo ročno delo in izboljšalo zanesljivost. Poleg tega bomo razvili nov analitični modul za daljinsko ogrevanje in odvečno toploto, ki bo pomagal zmanjšati izgube v omrežju ter omogočil boljši izkoristek lokalnih virov toplote. Za občane pa bo posebej pomembno, da bodo na voljo tudi odprti vpogledi na ravni četrtnih skupnosti, kar bo povečalo preglednost in omogočilo večjo vključenost javnosti v oblikovanje podnebnih ukrepov.
Vzpostavitev novega podatkovnega prostora bo Ljubljani prinesla številne koristi. Priprava inventarjev emisij bo postala hitrejša in cenejša, podatki pa bodo enotnejši in lažje primerljivi. Mestne službe bodo imele boljšo osnovo za načrtovanje ukrepov na področju energije, mobilnosti, odpadkov in rabe prostora. Prav tako bomo z novim sistemom v Ljubljani lahko še tesneje sodelovali z drugimi evropskimi mesti in se povezovali v širše evropske podatkovne prostore, kar bo odprlo možnosti za nove skupne projekte in primerjave dobrih praks.
V Ljubljani bomo v času trajanja projekta pripravili dva večja dogodka – enega za strokovno javnost ter enega za občane in zainteresirano javnost v Info točki Misija 100. S tem bomo zagotovili prenos znanja, transparentno predstavitev rezultatov ter aktivno vključevanje vseh deležnikov v soustvarjanje podnebno nevtralne prihodnosti mesta.