Šport je naša skupna odgovornost

Nova strategija športa upošteva hiter razvoj mesta ter spremembe življenjskih navad in potreb prebivalcev. Šport je danes vprašanje javnega zdravja, kakovosti življenja, dostopnosti in vključevanja vseh generacij, ne glede na njihovo starost, socialni položaj ali telesne sposobnosti. Športna strategija do leta 2035 zato prinaša več kot seznam športnih programov in objektov, saj gre za razumevanje športa kot javnega dobrega in pomembnega gradnika sodobnega urbanega okolja.
Ljubljana si na področju športa zastavlja ambiciozne razvojne načrte. Želi organizacijo vrhunskih športnih prireditev, mednarodnih tekmovanj najvišjega razreda, široko ponudbo brezplačnih programov za aktivacijo, šport na recept, predvideva izgradnjo novih športnih otokov in sodobnih športnih centrov mestno-državnega pomena, vzpostavitev enotne digitalne vstopne točke za šport, druge kariere športnikov, krepitev šolskega športa, in s tem načrtno povezovanje z drugimi družbenimi podsistemi, vse v cilju doseganja krovnega strateškega cilja, da bo več kot 75 % prebivalcev redno telesno dejavnih vsaj dvakrat tedensko.
Strategija športa opredeljuje šport kot izjemno pomembno strateško javno politiko Mestne občine Ljubljana pri doseganju Vizije 2045. Zavedanje tega kaže tudi dejstvo, da ima Ljubljana prvič podžupana, ki je pristojen za šport. To je podžupan mag. Samo Logar, s katerim smo se pogovarjali ob zaključku ene izmed aktivnosti projekta »Šport je lajv«, ki mladim odpira vrata v raznoliki svet gibanja, druženja in športnih vrednot.

Pravkar se zaključuje projekt Šport je lajv, ki v okviru Ljubljanskega festivala športa mladim približuje različne športne panoge. Je to smer, v katero gre mestna občina?

Samo Logar: Šport je ena od pomembnih javnih politik Mestne občine Ljubljana. To kaže tudi dejstvo, da ima Ljubljana prvič podžupana, ki je posebej pristojen za šport. Naš cilj je, da šport v največji meri približamo prebivalcem Ljubljane in da postane vsesplošno vključujoč in dostopen čim več ljudem kot del njihovega vsakdanjega življenja. 
Ljubljanski festival športa, ki je bil oblikovanj v tem mandatu, je konkretna manifestacija te politike. Ob promociji široke športne krajine ponuja prebivalkam in prebivalcem Ljubljane izjemno praktično izkušnjo: gre za možnost, da se sami preizkusijo v različnih športih, preverijo ponudbo ljubljanskih klubov in se seznanijo s trenerskim kadrom, predvsem pa spoznajo nove oblike gibanja, ki jih bodo navduševale celo življenje. Letos smo kot novost predstavili Pickleball, prejšnja leta pa npr. Padel ali pa Horsehoping.
Šport je lajv je eden gradnikov ljubljanskega športa in Ljubljanskega festivala v zadnjih štirih letih. Je eden od projektov, s katerimi želimo mladim pokazati, da šport ni samo trening, rezultat ali tekmovanje. Šport je prostor druženja, pripadnosti, samozavesti in razvoja. Nagovarja mlade od 14. do 18. leta, torej prav starosti, ko se marsikdo začne oddaljevati od organizirane vadbe v klubih oziroma od tekmovalnega športa. Mladim želimo tako predati preprosto sporočilo: šport je »lajv«, ker je življenje boljše, ko se gibamo in se ob tem zabavamo. Ne gre samo za telesno pripravljenost, ampak za vrednote, ki jih mladi v športu dobijo: vztrajnost, sodelovanje, odgovornost, spoštovanje in veselje do skupnosti.

Zdaj ljudi aktivno vabite k športu. Je aktiviranje prebivalcev postalo dolžnost odgovornih?

Samo Logar: Da. Odgovornost mesta je, da ustvarja pogoje, v katerih je gibanje dostopno in postane naravni del vsakdanjega življenja. Športna politika zato danes ne more biti pasivna. Sodobna politika zahteva aktivno spodbujanje prebivalcev h gibanju, jim ponuditi kakovostne programe in odstranjevati ovire, ki jim preprečujejo športno udejstvovanje.
Posebno odgovornost imamo do aktivacije otrok in mladine. Otroci in mladi so najpomembnejši del naše družbe, skrb za njihov zdrav in celosten razvoj pa je ena naših temeljnih in največjih odgovornosti. Šport v tem pogledu ni pomemben samo zaradi telesnega zdravja, ampak tudi zaradi razvoja samozavesti, socialnih veščin, sodelovanja in občutka pripadnosti. Naša naloga je torej bistveno bolj kompleksna kot le skrb za gibanje, saj moramo znati prispevati k razvoju sposobnosti in odkrivanju otrokovih potencialov, ki ga bodo spremljali skozi življenje tudi v odraslosti.
Vse to navajam zato, ker nas podatki opozarjajo, da moramo ukrepati. Raziskava SLOfit kaže padajoč trend nekaterih gibalnih sposobnosti otrok. Med letoma 2024 in 2025 se je gibljivost pri fantih poslabšala za 1,3 %, pri dekletih za 1,6 %, hkrati pa se je poslabšala tudi mišična moč. Strategija »Ljubljana je šport 2035« naslavlja te izzive in postavlja jasne in merljive cilje: indeks telesne zmogljivosti otrok v MOL mora biti po SLOfit barometru nad 50. centilom in nad slovenskim povprečjem, vsakemu osnovnošolcu pa želimo omogočiti vključitev v športno dejavnost trikrat tedensko.

Eden od odmevnejših programov je Šport na recept. Je to program predvsem za starejše?

Samo Logar: Ne, ni le za starejše. Šport na recept je namenjen vsem generacijam in ga razumemo kot neposredno povezavo med športnim gibanjem in zdravstveno preventivo in kurativo. Strokovno predpisana vadba vključuje posameznika glede na njegovo zdravstveno stanje in sposobnost v ustrezno vodeno športno aktivnost, ki jo vodijo usposobljeni športni delavci, kinezologi in trenerji. To je pomemben premik v razumevanju športa: šport ni samo prostočasna dejavnost, ampak del širšega sistema skrbi za zdravje.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je povečanje telesne dejavnosti prebivalstva stroškovno učinkovit ukrep za izboljšanje javnega zdravja. Neaktivne osebe imajo namreč za 20 do 30 % večje tveganje za prezgodnjo smrt kot tiste, ki sledijo priporočilom glede telesne dejavnosti. Gibanje zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka, hkrati pa krepi duševno zdravje.
S programom Šport na recept želimo ustvariti pomemben premik v razumevanju vloge športa v našem glavnem mestu. Šport postaja sestavni del javne zdravstvene politike, preventiva pa konkretna in dostopna storitev za prebivalce. Vsak evro, vložen v spodbujanje redne telesne dejavnosti, tudi preko športa na recept, je naložba v bolj zdravo družbo, kakovostnejše življenje in dolgoročno manjšo obremenitev zdravstvenega sistema.

Opišite strategijo z enim stavkom.

Samo Logar: Strategija »Ljubljana je šport 2035« je mestna politična zaveza, da šport postane ena od prednostnih javnih politik in pomemben del dolgoročnega razvoja Ljubljane.
S strategijo jasno opredeljujemo politike in konkretne cilje kakšno športno Ljubljano želimo: gre za idejo o mestu, v katerem ima vsakdo možnost za zdrav razvoj, dostop do športnih dejavnosti in najboljših objektov. Gre za oblikovanje pogojev za skupnost, v kateri vlaganje v šport pomeni tudi vlaganje v javno zdravje, socialno vključenost in kakovost življenja.
Naša ambicija je, da Ljubljana postane najbolj športno aktivna evropska prestolnica. Če želimo, da nam uspe, moramo nagovoriti in pritegniti čimširši krog prebivalcev, in sicer tam, kjer živijo in delujejo: mlade na igriščih, otroke v šolah in klubih, odrasle v rekreativnih programih, starejše v varni strokovno vodeni vadbi, družine pa v soseskah in naravi… Uspešnost športne politike ne bomo merili zgolj po novih objektih, velikih prireditvah in medaljah, temveč zlasti po obsegu vključenosti ljudi, po tem, koliko ljudi se redno giblje, kako dostopen je šport in nenazadnje kakšen vpliv ima na življenje prebivalcev.
Zato strategija »Ljubljana je šport 2035« izhaja razmisleka, da je šport kot javno dobro, ki mora biti dostopno vsem generacijam, ne le tistim, ki se z njim ukvarjajo tekmovalno, in v katerega mesto sistematično vlaga, ker s tem vlaga v zdravje, povezanost in kakovost življenja svojih prebivalcev.

Strategija torej presega ozko pojmovanje športa?

Samo Logar: Seveda. Šport je izjemno pomembna družbena vez. Povezuje generacije, soseske, šole, društva, klube, zdravstveni sistem, gospodarstvo in turizem. Zato je del celovitega razvoja mesta.
V zdravstvu je šport preventiva. V šolstvu je pomemben del razvoja otrok. Na socialnem področju je orodje vključevanja. V turizmu in gospodarstvu športni dogodki ustvarjajo obisk, delovna mesta, prepoznavnost mesta in kakovostno okolje za življenje. V urbanem prostoru pa šport pomeni javne površine, parke, poti, igrišča, dvorane in športne otoke, ki prebivalcem omogočajo aktiven vsakdan.
Strategija poudarja bistvo onkraj samega športa: opredeljuje gibanje za vsakogar, na vseh ravneh in področjih družbe ter v vseh življenjskih obdobjih.

Kako je strategija nastajala?

Samo Logar: Strategija ni nastala za pisalno mizo ozkega kroga ljudi. Pri njenem oblikovanju je sodelovalo več kot 50 uveljavljenih strokovnjakov in športnih delavcev, razprave so potekale v fokusnih skupinah, vključeni pa so bili predstavniki športa za vse, kakovostnega in vrhunskega športa, profesionalnega športa ter upravljavci športnih objektov. V skrbnem procesu od spodaj navzgor smo torej oblikovati strateški dokument, ki vsebuje ambiciozno dolgoročno športno politiko, ki temelji na strokovnem znanju, izkušnjah in dejanskih potrebah ljudi in mesta.
V ta namen smo zastavili jasno finančno podlago. Med letoma 2007 in 2027 je MOL športu namenila oziroma bo namenila 588 milijonov evrov proračunskih sredstev, kar predstavlja 7,7 odstotka vseh proračunskih izdatkov. Povprečje slovenskih mestnih občin je približno 5 odstotkov. V prihodnje želimo del sredstev povečati, vendar ne na račun drugih področij, temveč s pridobivanjem dodatnih virov, ki jih omogočajo obstoječi predpisi ali evropska sredstva.

Kateri so najpomembnejši strateški izzivi?

Samo Logar: Strategija se osredotoča na 12 ključnih strateških izzivov: od infrastrukture in športnih programov, dostopnosti ter mednarodne vloge Ljubljane do razvoja strokovnih delavcev, športa otrok, odraslih in starejših, vrhunskih dosežkov ter kakovostnega upravljanja klubov.
Posebno pozornost strategija namenja tudi upravljanju javnih športnih objektov, ki jih razumemo kot prvi obraz ljubljanskega športa oz. prvi stik prebivalcev s športno politiko. Zato šteje njihova dostopnost, urejenost, varnost ter strokovnost in prijaznost osebja, ki skrbijo zanje.
Zato je zelo pomembna tudi strateška usmeritev po vzpostavitvi enotne digitalne vstopne točke za šport. Želimo, da imajo prebivalci na enem mestu informacije o programih, rezervacijah, vstopnicah, dogodkih in možnostih enostavnega vključevanja in sodelovanja. Pot do športa želimo tudi na tak način bistveno poenostaviti.

Posebej izpostavljate tudi manj pritiska na otroke in drugo kariero športnikov.

Samo Logar: Šport mora graditi pozitivno otrokovo osebnost. Zato želimo pri otrocih zmanjšati pretiran pritisk rezultatov in po vzoru dobrih tujih praks oblikovati prenovljen model šolskih tekmovanj, ki spodbujajo razvoj, namesto negativnih vzorcev, zaradi katerih bi postal otrok zasičen z enim športom že pri 8 ali 12 letih. Tekmovanja kot jih poznamo danes morajo biti bolj smiselna, razvojna in dostopna, ne pa stroškovno in psihološko obremenjujoča, otrokova selekcija pa ne sme biti prezgodnja.
Otrok naj v športu razvije veselje, samozavest, gibalno znanje in pripadnost. Rezultat pride kasneje. Če otroka prezgodaj potisnemo v logiko selekcije in pritiska, ga lahko izgubimo. Naš cilj pa je, da mladi v športu ostanejo čim dlje, tudi če nikoli ne postanejo vrhunski športniki. Zato bomo večjo pozornost namenili tudi športnim pedagogom in njihovi vlogi v gibalnem razvoju vsakega otroka v osnovnih šolah.
Druga kariera športnikov je drugi del iste zgodbe. Nekdanji vrhunski športniki imajo znanje, izkušnje, avtoriteto in zgodbe, ki jih mesto potrebuje. S programom Druga kariera jim želimo vzpostaviti pogoje za usposabljanje in zaposlitev ter omogočiti, da svoje znanje in izkušnje, vrednote in ciljno usmerjenost prenašajo v novo delovno okolje.

Se bo temu prilagodilo tudi financiranje klubov?

Želimo uravnotežen sistem. Vrhunski šport je izjemno pomemben, ker navdihuje. Uspehi vrhunskih športnikov otrokom pokažejo, kaj je mogoče. Brez vrhunskega športa ni tiste posebne energije, ponosa in zgleda, ki ljudi povabi na igrišče, v dvorano ali na tek.
Ob vrhunskem športu pa se mora razvijati tudi šport za vse. Klubi naj zato poleg tekmovalnih selekcij razvijejo programe tudi za skupine ali posameznike, ki ne želijo ali ne morejo več tekmovati na najvišji ravni, bi pa še vedno radi vadili strokovno, organizirano in redno.
Podatki kažejo, da je 68 % prebivalcev MOL zmerno telesno dejavnih vsaj dvakrat na teden, 16 % pa nikoli ni zmerno telesno dejavnih. Cilj strategije je, da bo do leta 2035 delež zmerno telesno dejavnih vsaj dvakrat tedensko presegel 75 %. To ni majhen premik. Pomeni vključitev tisočih posameznikov več kot danes v redni vadbi.
Ljubljana že danes močno podpira športna društva. Leta 2025 je omogočila več kot 345.000 brezplačnih ur uporabe športnih objektov za programe ljubljanskih športnih društev v 196 športnih objektih, neposredno pa je bilo financirano skoraj 160 profesionalnih trenerjev v mladinskih selekcijah. V programe tekmovalnega športa je vključenih 12.145 športnikov, športna društva pa letno izvajajo več kot 800 dejavnosti tekmovalnega športa. Vadbo izvaja 490 strokovnih delavcev, med njimi je 390 takšnih, ki jim MOL sofinancira strošek dela v skupni višini 4,5 milijona evrov letno. Vse do oblikuje Ljubljano kot izjemno športno skupnost, ki ji bo v prihodnjem strateškem obdobju namenjena še večja pozornost in predvsem dodatna sredstva za uspešen razvoj.

Vse se začne z dobro infrastrukturo in prvim srečanjem s športom.

Samo Logar: Res je. Dobra infrastruktura omogoča izvedbo kakovostnih športnih programov. Ljubljana je na infrastrukturnem področju naredila velik korak. Kot primer naj izpostavim odlično infrastrukturo, ki jo ponujajo Stožice, mreža dvoran in otokov športa, in nenazadnje pokritih bazenov Vevče, Ilirija in Tivoli, ki omogoča, da se vsak otrok prek programa »Naučimo se plavati« vključi v plavalno opismenjevanje. Cilj je, da pri desetih letih vsak otrok v Ljubljani zna plavati.
Taka infrastruktura omogoča odličen prvi stik s športom, v nadaljevanju pa daje pogoje za najboljši način učenja in treniranja. V primeru omenjenega plavanja gre za pridobivanje pomembne veščine vsakega otroka za življenje. Ne gre le za gibanje. Enako velja za podobno opismenjevanje na drugih področjih športa. Z dostopnostjo do kvalitetne infrastrukture in znanja je otrokom treba omogočiti, da se naučijo tovrstnih veščin, staršem pa hkrati omogočiti, da otroka vključijo v brezplačne in strokovno vodene programe. To je pravi pomen športa kot javnega dobrega: kakovostna športna izkušnja, s široko vključenostjo, ne glede na gmotni položaj družine.

Kakšno bo idealno športno mesto leta 2035?

Samo Logar: Idealno športno mesto je mesto, v katerem je šport odprto dostopen vsakomur brez zapletenih priprav in ne glede na njegovo športno predznanje ali zanimanje. Gre za mesto, ki ponuja široko paleto športov in možnosti vključevanja vanj, pa naj gre za to, da gre lahko peš do bližnjega športnega otoka, da ima v soseski igrišče, da lahko otrok varno pride do vadbe, da starejši najdejo program blizu doma, da družina vikend preživi športno aktivno v mestu ali naravi. Gre za vizijo razvoja ljubljanskih sosesk, v katerih javne površine omogočajo, da imajo prebivalci primerljive pogoje in vsakodnevne možnosti za šport in rekreacijo.
Strategija v tem smislu postavlja cilj: vsak prebivalec MOL naj ima v radiju 300 metrov možnost za redno  vsakodnevno športno aktivnost. Zato do leta 2035 zato načrtujemo pridobitev 20 novih športnih otokov, povečanje pokritih športnih površin z 0,24 na 0,34 m² na prebivalca in površin za šport v urbanem okolju in naravi z 2,99 na 3,15 m² na prebivalca. Ljubljana želi biti torej športna prestolnica, v kateri šport povezuje soseske in ljudi vseh generacij, ki jim je dostop do gibanja omogočen takorekoč pred vrati in je nepogrešljiv del kakovostnega mestnega življenja.

Kaj pa večji objekti in mednarodni športni dogodki?

Samo Logar: Tudi ti so ključni. Ljubljana želi utrditi svoj položaj na evropskem športnem zemljevidu. Zato strategija vključuje nove objekte širšega mestno-državnega oz. nacionalnega pomena: npr. Atletski center Ljubljana, Center plezalnih športov Ljubljana, Teniški center Ljubljana, Kolesarski center Ljubljana in Center športov na ledu. Ti objekti brez dvoma presegajo lokalni pomen, saj bodo vplivali na razvoj športnega sektorja v Ljubljani in Sloveniji ter odprli nove možnosti za mednarodno sodelovanje in velika mednarodna športna tekmovanja.
Veliki športni dogodki pa niso pomembni le zaradi tekmovanja. Pomembno vplivajo na promocijo glavne mesta, turizma, gospodarstva, razvoj prostovoljstva, navijaške kulture in nenazadnje občutka skupnosti. Zato zastavljamo cilj, da Ljubljana v vsakem letnem času organizira najmanj eno veliko množično mednarodno športno-rekreativno prireditev in izvede najmanj 30 množičnih športno-rekreativnih dogodkov letno. Ljubljana bo nadaljevala s krepitvijo svoje športne identitete. Ima potrebno znanje, izkušnje, infrastrukturo, odlične športne klube in zveze, prireditve in tradicijo, zato lahko samozavestno zre v nove priložnosti.

Če bi morali bralce povabiti k branju strategije, kaj bi jim rekli?

Samo Logar: Poudaril bi, da to ni dokument le za športnike, trenerje ali klube. To je dokument za vsakega prebivalca Ljubljane. Za otroka, ki se uči plavati. Za mladostnika, ki išče svojo skupino. Za starša, ki želi varno vadbo za otroka. Za rekreativca, ki teče po Golovcu ali kolesari ob Ljubljanici. Za starejšega občana, ki želi ostati zdrav. Za vrhunskega športnika, ki potrebuje pogoje za uspeh. In za vse, ki verjamemo, da je kakovost življenja povezana z gibanjem.
Prebivalce Ljubljane zato že danes vabim, da se vključijo v raznovrstne športne programe in sodelujejo pri ustvarjanju ciljev strategije ob svojem vsakdanjem življenju in živijo strateški slogan : »Ljubljana je šport.« Šport predstavlja identiteto in razvoj našega glavnega mesta, ki ga skupaj gradimo. Če želimo zdravo, povezano, vključujoče in samozavestno prestolnico, moramo biti vsi prebivalci del športnega gibanja in vlagati v vsa področja športa. V ljudi. V prostore. V strokovnost in dostopnost. V spoštovanje in sodelovanje. V veselje do gibanja in druženja. To je tudi bistvo javne športne politike.