Spremembe cen daljinskega ogrevanja v Ljubljani

Fiksni del cene toplote, ki je na računih izražen kot priključna moč, se bo zaradi vključitve plinsko-parne enote kot nove infrastrukture v sistem daljinskega ogrevanja povišal, variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, pa se bo zaradi zmanjšanja stroškov energentov znižal.
Skupni strošek za ogrevanje povprečnega dvosobnega stanovanja se zaradi sprememb fiksnega in variabilnega dela cene ne bo spremenil. V obdobju od 1. januarja do konca ogrevalne sezone oz. predvidoma do aprila 2026 bo ta v povprečju znašal okoli 74 evrov na mesec (z DDV).

Fiksni del cene toplote (priključna moč) se bo povišal za 48,55 %, in sicer s trenutnih 1.950,29 EUR/MW/mesec na 2.897,15 EUR/MW/mesec brez DDV (v evrih na megavat moči na mesec).
Variabilni del cene toplote (dobavljena toplota) se bo znižal za 13,11 %, in sicer s 86,78 EUR/MWh na 75,40 EUR/MWh brez DDV (v evrih na megavatno uro).
Fiksni del cene toplote trenutno predstavlja okoli 30 % cene toplote, variabilni del pa 70 %. Iz razloga razmerja med obema deloma cene toplote se spremembi, ki stopita v veljavo s 1. 1. 2026, ne bosta odrazili kot podražitev cene toplote oz. kot zvišanje stroška ogrevanja. Povprečna cena toplote (fiksni in variabilni del skupaj) ostaja do konca ogrevalne sezone, to je predvidoma do aprila 2026, nespremenjena in znaša 114,23 EUR/MWh brez DDV (oz. 139,35 EUR/MWh z DDV).

Ključen razlog za spremembo fiksnega dela cene toplote je aktivacija nove proizvodne infrastrukture v Energetiki Ljubljana, to je plinsko-parne enote (PPE-TOL), za spremembo variabilnega dela cene pa nižji stroški energentov za proizvodnjo toplote. Cena toplote je  skladno z metodologijo za oblikovanje cene toplote izračunana na podlagi upravičenih stroškov, s soglasjem pa jo potrdi Agencija za energijo.
PPE-TOL je eden največjih energetsko-okoljskih projektov v zadnjih desetletjih - omogoča kar 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga, zaradi česar predstavlja zelo pomemben ukrep k nadaljnjemu izboljševanju kakovosti zraka v Ljubljani. Poleg proizvodnje toplote za sistem daljinskega ogrevanja omogoča tudi dvakrat večjo proizvodnjo električne energije, kar pomembno prispeva k povečanju samooskrbe Slovenije z električno energijo. Vsa električna energija, ki jo proizvaja PPE-TOL, je proizvedena v visoko učinkoviti soproizvodnji.
Vloga primarnih energentov v glavnem proizvodnem objektu v Energetiki Ljubljana se s PPE-TOL spreminja – primarni energent postaja zemeljski plin, ki velja za energent prehoda v nizkoogljično družbo, vse večjo vlogo pa dobivajo tudi lesni sekanci.

V teku je projekt prenove premogovnega kotla 1 na biomasni kotel, s čimer se bo še zmanjšala uporaba premoga, predvsem pa se bo povečala uporaba lesnih sekancev in s tem uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote in elektrike. V novembru je Energetika Ljubljana uspešno kandidirala na javnem razpisu MOPE, namenjenem spodbujanju izgradnje in prestrukturiranja daljinskih sistemov ogrevanja na obnovljive vire v obdobju 2025–2029, in pridobila 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ti bodo sukcesivno črpani v štirih letih. Za ta projekt ima družba že pridobljeno gradbeno dovoljenje, trenutno pa je v teku mednarodni razpis za izbor izvajalca.