Strokovni posvet o podatkovnih prostorih

Dogodek je združil predstavnike mest, raziskovalnih institucij, državnih organov, gospodarstva in drugih organizacij, ki sodelujejo pri razvoju podatkovnih ekosistemov ter upravljanju okoljskih podatkov.
Na dogodku so sodelovali Flavio Fuart iz Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Matevž Pesek iz Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Tine Mlač iz Enviroduala, Vitomir Wolf iz Mestne občine Ljubljana in Nina Miklavčič iz Elektroinštituta Milan Vidmar.

Uvodni del dogodka je bil namenjen razpravi o vlogi podatkovnih prostorov pri razvoju digitalnih ekosistemov mest. Kot je poudaril Flavio Fuart, so podatki v mestnih okoljih danes pogosto razpršeni med različnimi organizacijami – od občin in javnih podjetij do raziskovalnih institucij in zasebnega sektorja. Podatkovni prostori predstavljajo nov pristop, ki omogoča varno in nadzorovano deljenje podatkov med deležniki, ob hkratnem ohranjanju lastništva in nadzora nad podatki.

Dr. Matevž Pesek je predstavil tehnološke in organizacijske izzive, s katerimi se mesta srečujejo pri upravljanju podatkov. Podatki so pogosto shranjeni v nepovezanih sistemih ali v obliki periodičnih izvozov, brez enotnih standardov in neposredne interoperabilnosti med sistemi. Takšna razdrobljenost otežuje njihovo analizo ter omejuje možnosti za učinkovito uporabo pri upravljanju mestnih storitev. Poudaril je, da je ključni korak vzpostavitev enotnih podatkovnih modelov in povezovanje podatkovnih virov, kar omogoča razvoj naprednih analitičnih orodij, realnočasovnih pregledov podatkov ter podporo odločanju.

V nadaljevanju je bil predstavljen tudi projekt IPPCP, v okviru katerega Ljubljana in Zaragoza razvijata podatkovna prostora za podporo spremljanju podnebnih in okoljskih kazalnikov. Projekt naslavlja izziv razdrobljenosti okoljskih podatkov ter razvija okvir za njihovo varno in standardizirano izmenjavo med javnimi institucijami, raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki.

Podatkovno mesto v Ljubljani vključuje povezovanje različnih podatkovnih virov, med drugim:

• okoljskih IoT podatkov (npr. podatkov senzorjev temperature in relativne vlažnosti),
• podatkov o kakovosti zraka (CO, NO₂, O₃, PM2.5, PM10, SO₂),
• podatkov iz emisijskih inventarjev, povezanih z energijo in emisijami toplogrednih plinov.

Cilj je izboljšati spremljanje okoljskih kazalnikov ter podpreti načrtovanje podnebnih ukrepov v mestih.

Vitomir Wolf je predstavil tudi orodje za upravljanje odprtih podatkov Mestne občine Ljubljana, ki omogoča objavo in upravljanje podatkovnih zbirk, nastalih pri delu mestne uprave, ter njihovo uporabo za raziskave, razvoj digitalnih storitev in večjo transparentnost delovanja mesta.

Zadnji del dogodka je bil namenjen vprašanju kakovosti in zanesljivosti okoljskih podatkov. Nina Miklavčič je predstavila sistemski pristop k spremljanju kakovosti zraka ter razlike med referenčnimi merilnimi postajami in vse pogostejšo uporabo cenovno dostopnejših senzorjev. Poudarila je, da širša razpoložljivost senzorjev omogoča boljšo prostorsko pokritost meritev, hkrati pa odpira vprašanja glede zanesljivosti, validacije in pravilnega tolmačenja podatkov. Ob tem je izpostavila tudi, da je treba razlikovati med preliminarnimi podatki v realnem času in uradno potrjenimi podatki, ki so objavljeni po zaključeni validaciji, ter upoštevati merilno negotovost in uporabljeno metodologijo merjenja.

Dogodek je ponudil priložnost za izmenjavo izkušenj med različnimi deležniki ter odprl razpravo o tem, kako lahko mesta z boljšim upravljanjem podatkov podprejo trajnostni razvoj in učinkovitejše odločanje. Posvet je potekal v konstruktivnem vzdušju z živahno razpravo in aktivnim sodelovanjem udeležencev.