sreda, 2. februar 2022
Svetovni dan mokrišč – za ljudi in za naravo
2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč, v spomin na leta 1971 sprejeto Konvencijo o mokriščih (t.i. Ramsarsko konvencijo). Svetovni dan letos prvič poteka tudi pod okriljem Združenih narodov.
Od leta 1970 smo na svetovni ravni izgubili 35% mokrišč, v zadnjih 300 letih pa več kot 85% svetovnih mokrišč. V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja.
Mokrišča sredi Ljubljane
Koseški bajer. Foto: Luka Šparl
V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imamo več območij, ki jih lahko opredelimo kot mokrišča: Naravni rezervat Mali Rožnik ali Rakovniško barje ter Naravni rezervat Mostec, Koseški bajer in Tivolski ribnik, potoka Glinščica in Pržanec ter številne manjše potoke.
Tivolski ribnik: Foto: Luka Šparl
Kaj so mokrišča?
Naravni rezervat Mali Rožnik. Foto: Luka Šparl
Pod pojmom mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno to, da so bolj ali manj povezana z vodo.
Sem sodijo tekoče in stoječe vode na kopnem in v obalnem morju, območja s sladko ali slano vodo, mokrišča najdemo tudi pod zemeljskem površjem. Ločimo občasna ali stalna mokrišča, naravnega ali umetnega nastanka. Mokrišča so zelo raznolika življenjska okolja - reke, rečne mrtvice, izlivi rek, jezera in kraška polja, visoka in nizka barja, mokrotni travniki, poplavni gozdov. Med mokrišča umetnega nastanka uvrščamo glinikope in peskokope ali pa kale za napajanje živine na Krasu.
Pomen mokrišč
Mokrišča opravljajo številne pomembne funkcije: so naravni vodni zbiralniki, vodo prečiščujejo, preprečujejo poplave, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in blažijo podnebne ekstreme.
Mokrišča, še posebej barja, delujejo v času obilnih padavin kot spužve, ki vpijajo in shranjujejo presežek padavin, ter na ta način zmanjšujejo vpliv poplav, v sušnem obdobju pa vodo oddajajo in tako hladijo okolico.
Mokrišča delujejo kot ponor ogljikovega dioksida, saj za uspevanje mikroorganizmov in zelenih rastlin iz ozračja srkajo toplogredni plin ogljikov dioksid, v ozračje pa se skozi proces fotosinteze sprošča kisik.
Mokrišča so vir dobrin in nudijo dom številnim vrstam, med katerimi so tudi mnoge redke in ogrožene. Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, prav tako pomembni sta tudi njihova estetska in izobraževalna funkcija.
Naravni rezervat Mostec. Foto: Luka Šparl
Kljub temu so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ljudje nanje pogosto gledamo kot na nepomemben, odvečen, manj vreden del narave. Zato letošnje praznovanje svetovnega dneva mokrišč poteka pod geslom Mokrišča za ljudi in naravo, OZN pa ob tem poziva k ukrepom za ohranitev mokrišč, k premišljenemu in trajnostno naravnanemu upravljanju in varovanju mokrišč pred izginotjem ter k obnovi tistih mokrišč, ki smo jih degradirali.
Prav vsa mokrišča so pomembna – velika in majhna, a na podlagi kriterijev, ki jih določa Ramsarska konvencija, je bilo do sedaj na seznam mednarodno pomembnih lokalitet vključenih več kot 1.600 mokrišč, med njimi tudi tri slovenska: Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame.
