Svetovni dan Zemlje - obnovimo naš planet

Naš odnos do Zemlje kažemo tudi z odgovornim ravnanjem do narave in živih bitij, s katerimi si ga delimo. Od najmanjšega do največjega smo vsi povezani.

Biotska pestrost v Ljubljani

[YouTube,id=qoHaP6MRKm0]

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z različnimi še ohranjenimi ekosistemi ter številnimi vrstami živih organizmov, ki imajo tu svoj dom, bogato prispeva k biotski pestrosti v Ljubljani ter dviguje kakovost življenja v prestolnici.

Enako velja tudi za Živalski vrt Ljubljana, ki kot član Evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev sodeluje predvsem v vzrejnih programih ogroženih živalskih vrst, o katerih izobražuje tudi svoje obiskovalce ter širšo javnost. Nekatere programe, ki potekajo v naravnem okolju, podpira tudi finančno.

Gojenje ogroženih živalskih vrst

samica antilope z mladičem foto: ZOO Ljubljana

Dvaindvajset živalskih vrst, ki jih gojijo v ZOO Ljubljana, je vključenih v Evropski vzrejni program za ogrožene vrste. Ta program je najintenzivnejši način upravljanja populacij vrst v živalskih vrtovih, v okviru katerega koordinatorji posameznih vrst vodijo rodovne knjige, izvajajo demografske in genske analize ter načrtujejo upravljanje vrst v prihodnje. Nekatere od teh v ZOO Ljubljana tudi uspešno razmnožujejo. Letos so se že razveselili novega naraščaja pri šimpanzih, redno pa imajo mladiče tudi nekatere druge ogrožene vrste, kot so zlatolični giboni, liči antilope in črne štorklje.

Ponovno naseljevanje risa v Slovenji

foto Life Lynx

ZOO Ljubljana že tretje leto zapored pomaga projektu LIFE Lynx pri transportu risov iz Romunije v Slovenijo. V Slovenijo so pripeljali že štiri rise; najprej Goruja in Borisa, prejšnji teden Zoisa in Aido. Poleg tega ZOO Ljubljana ekipi LIFE Lynx nudi tudi strokovno veterinarsko svetovanje glede oskrbe risov v času karantene v prilagoditveni obori. Veterinarji ZOO Ljubljana sodelujejo tudi pri odlovih risov v Sloveniji, ki jih projekt LIFE Lynx opremlja s telemetričnimi ovratnicami v okviru monitoringa dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa.

Ohranitev kodrastih pelikanov na Balkanu

Foto: Andrej Vizi NHM

Leta 2018 se je prizadevanjem za povečanje populacije kodrastih pelikanov na Skadarskem jezeru, ki jih vodi organizacija Noe conservation, v okviru projekta ''Pelikansko selo: Život na raftu!'' pridružil tudi ZOO Ljubljana. Leta 2019 so zaradi dotrajanosti obstoječih umetnih gnezdišč kupili posebne splave, na katerih lahko pelikani varno gnezdijo. Prvo leto so se pelikani na splav šele privajali. Za počitek in v izogib gneči so ga uporabljali predvsem negnezdeči osebki. V letu 2020 so pelikani na našem splavu prvič posamezno gnezdili. Nedavno pa je prišla vesela novica, da je novi splav posvojila velika kolonija pelikanov in na njem zgradila mnogo novih gnezd. Število mladičev na prvotnih splavih v letu 2014 je bilo 27. Letos pa se je na prvotnih in novih splavih do začetka marca izvalilo že več kot 70 mladičev, kar napoveduje rekorden uspeh. S tem smo pripomogli k ohranitvi te globalno ogrožene vrste ptic.

Varujmo naš planet, vsak dan!

Na svetovni dan Zemlje končujemo vsakoletno spomladansko okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere smo med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravili številne aktivnosti.

Ker opažamo, da so nekateri posamezniki v času epidemije postali brezbrižni glede ravnanja z odpadki, predvsem z uporabljeno embalažo hrane za »s seboj«, ki jo puščajo vsepovsod in pozabljajo, da sodi samo v koše ali zabojnike za odpadke, smo letos v ospredje postavili prav to tematiko. Ohranimo spoštljiv odnos do okolja in z odgovornim ravnanjem poskrbimo, da bo naš planet čistejši.

Porast odpadkov na zelenih površinah

Epidemija COVID-19 je spremenila naše navade tudi pri odnosu do okolja. Zaradi zaprtih lokalov, velikega porasta embalaže 'za s seboj' in druženja na zelenih površinah, opažamo, da so koši za odpadke na javnih površinah, v parkih in na otroških igriščih hitreje polni ter da odpadki ponekod ležijo na tleh ali ob klopeh.

Akcija Za lepšo Ljubljano je priložnost, da poudarimo, da odpadki sodijo v ulične koške ali podzemne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, glede večjih kosov embalaže (škatle od pic in druge hrane, steklenice, pločevinke, plastenke ipd.) pa meščanke in meščane prosimo, da jih odnesejo s seboj in jih odložijo v domače zabojnike ali zabojnike na ekootokih.

Da so javne površine res močno obremenjene z odpadki, kaže tudi podatek, da smo lani samo pri čiščenju zelenih javnih površin zbrali skoraj 50 ton več odpadkov kot leta 2019.

Ohranimo spoštljiv odnos do okolja in do soljudi. Odpadki sodijo v zabojnike in ulične koške – če so ti že polni ali pa če imate večje kose embalaže, prosimo, da odpadke odnesete s seboj.