Teden brez invazivk

Invazivne tujerodne rastline s svojim hitrim širjenjem izpodrivajo domorodne vrste, zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in vplivajo na zdravje ljudi ter gospodarstvo. Letos v okviru projekta LIFE OrnamentalIAS poteka Teden brez invazivk, ki povezuje občine, šole, zavode ter prostovoljke in prostovoljce, saj si vsi skupaj prizadevamo za ohranitev naravne pestrosti in zmanjšanje vpliva invazivk. Gre za priložnost, da se vsi skupaj naučimo prepoznati in zmanjševati vplive invazivnih rastlin ter prispevamo k čistejšemu in zdravemu okolju.

Rokavice gor!

V Ljubljani v okviru Tedna brez invazivk vabimo na naslednje aktivnosti:

• spoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin ter akcija odstranjevanja: Bežigrajski krater (društvo Trajna), ponedeljek, 2. junija 2025, med 15. in 18. uro (vhod blizu Peričeve ul. 31)
• akciji odstranjevanja invazivnih rastlin v okviru kampanje Rokavice gor!:
• Ljubljanski grad: sobota, 7. junij 2025, med 9.30 in 12.30 (zbirno mesto na Zarnikovi 3)
• Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: sobota, 7. junij 2025, med 9. in 12. uro (zbirno mesto pri kavarni Lokus ob Koseškem bajerju).

Na sobotni akciji se lahko prijavite tukaj, do četrtka, 5. junija 2025.

Teden brez invazivk

Poleg skupne akcije odstranjevanja invazivk bodo v Sloveniji in na Hrvaškem potekali še številni dogodki, terenske delavnice, spletna predavanja in spoznavanje invazivk v parkih in vrtovih. Celoten program si lahko ogledate tukaj.

V Ljubljani smo izvedli že več akcij odstranjevanja invazivnih rastlin.

Ali poznamo invazivne rastline?

Partner projekta LIFE OrnamentalIAS, Razvojna agencija Sora je v sodelovanju z raziskovalno agencijo Valicon izvedla javnomnenjsko raziskavo o poznavanju invazivnih rastlin v Sloveniji in na Hrvaškem. V Sloveniji je v raziskavi, ki je potekala v drugi polovici leta 2024, sodelovalo 419 vprašanih, starih med 18 in 75 let. 

• Raziskovalci ugotavljajo, da anketiranci v veliki večini pojem invazivne rastline poznajo in ga znajo opredeliti. Za večino poznanih okrasnih rastlin, ki so tudi lahko invazivne, pa menijo, da niso invazivne ali niso nevarne. V splošnem se zavedajo nevarnosti invazivnih rastlin, a ne prepoznajo invazivnih rastlin. Anketiranci so tudi izpostavili, da si želijo več informacij o invazivkah na splošno, njihovih posledicah, možnostih odstranjevanja ter njihovem vplivu na zdravje, gospodarstvo in biodiverziteto.
• V Sloveniji ima okrasni vrt, okrasne rastline ali živo mejo 83 odstotkov vprašanih. Med vsemi sodelujočimi so štiri petine (81 %) vprašanih že slišale za izraz invazivne tujerodne rastline. 19 odstotkov jih še ni slišalo za ta izraz. Glede pomena Slovenci menijo, da so to rastline, ki izpodrivajo oziroma ogrožajo domače, avtohtone rastline, da se hitro širijo in razraščajo. Med najpogosteje navedenimi tujerodnimi rastlinami so bile ambrozija, bambus in japonski dresnik.
• Anketiranci so navajali invazivke, ki jih poznajo. Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem je na prvem mestu ambrozija. To lahko pripišemo predvsem temu, da njeno cvetenje povzroča alergije pri ljudeh. Njen vrhunec cvetenja je v avgustu in začetku septembra. Veliko negativnih posledic pa pušča tudi na kmetijskih površinah, ker zmanjšuje kakovost krme na travnikih in pašnikih, zato si kmetje prizadevajo, da jo čim prej odstranijo. Vendar je to zelo dolgotrajno delo, saj gre za zelo plodno rastlino, ki se zelo hitro razrašča. Vsaka rastlina ima kar od 30 do 100 tisoč semen!
• Anketiranci so prepoznavali 20 okrasnih rastlin, pri katerih so se opredelili tudi o njihovi invazivnosti. Več rastlinskih vrst poznajo tisti, ki imajo doma vrtove. Bambus je med Slovenci prepoznan kot invazivna rastlina. Za najbolj invazivne rastline prepoznavajo še žlezovo nedotiko, sirsko svilnico in veliki pajesen. Med tistimi anketiranci, ki imajo doma vrt, jih ima tri četrtine doma vsaj eno izmed tujerodnih invazivnih vrst. Med najpogostejšimi sta lovorikovec in pampaška trava.
• Štiri petine anketiranih v Sloveniji (79 %) se strinja, da so okrasne rastline lahko invazivne. Vprašani se zavedajo, da sajenje katerekoli rastline na okrasni vrt ni povsem brez negativnih posledic za naravo. Na Hrvaškem se 6 odstotkov manj vprašanih strinja s trditvijo, da so okrasne rastline lahko invazivne.
• Dobri dve tretjini anketiranih v Sloveniji ocenjuje, da okrasne invazivne rastline lahko uidejo na kmetijsko površino in zmanjšujejo pridelek ter nekaj manj odstotkov je takšnih, ki menijo, da se lahko rastlina, ki jo imajo za živo mejo, nenadzorovano razširi in jo je težko odstraniti. Več kot polovica (58 %) jih meni, da z odlaganjem zelenega odreza na rob gozda ali travnika povzročamo negativne posledice naravi.