Trajnostna moda: Kako najti ravnotežje med tradicijo in sodobnostjo?

Dogodek, ki je raziskoval trajnostne prakse v modi, je pritegnil številne obiskovalce, željne odgovorov na vprašanje, kako lahko moda, kot ogledalo družbe in kulture, postane bolj odgovorna do okolja in družbe.
Dogodek je potekal v sklopu razstave Od korzeta do žaketa, ki osvetljuje modno preteklost Ljubljane. Razstava obiskovalce popelje v svet spretnih krojačev in modistk, kjer so prevladovale lokalne obrtne delavnice in premišljene modne izbire. To bogato kulturno dediščino je okrogla miza povezala s sodobnimi vprašanji, kot so krožno gospodarstvo, odgovorno potrošništvo in trajnostna moda.
Okrogla miza je združila tri strokovnjakinje, ki so vsak s svojega področja ponudile edinstven vpogled:

• Mihela Hladin Wolfe, nekdanja vodja okoljskih in družbenih pobud v podjetju Patagonia, je delila izkušnje o tem, kako globalna podjetja spreminjajo svoje prakse za zmanjšanje vpliva na okolje.
• Ana Kure, strokovnjakinja za kulturno dediščino in koordinatorka programov ob razstavi, je poudarila pomen ohranjanja lokalnih tradicij in njihove povezave z današnjimi trajnostnimi cilji.
• mag. Ladeja Godina Košir, predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo in ustanoviteljica inštituta Circular Change, je moderirala razpravo in izpostavila ključne izzive prehoda na krožno gospodarstvo.

Razprava je osvetlila več ključnih tem:

• Odgovorni potrošniki: Potreba po zmanjšanju nakupovanja hitre mode in spodbujanje nakupovanja kakovostnih, trajnostnih kosov.
• Krožno gospodarstvo v praksi: Vključevanje recikliranja, izmenjav oblačil in popravil kot načinov za podaljševanje življenjske dobe izdelkov.
• Povezovanje tradicije in sodobnosti: Lokalna obrt in modni oblikovalci so lahko navdih za bolj trajnostne modne prakse, ki črpajo iz preteklosti.

Mihela Hladin Wolfe je posebej izpostavila, kako pomembno je, da podjetja aktivno uvajajo sistemske spremembe in ne le kozmetičnih izboljšav. Po njenem mnenju so potrošniki tisti, ki s svojo izbiro in povpraševanjem spodbujajo spremembe v industriji.
Dogodek ni ostal le na teoretični ravni. Udeleženci so lahko v okviru Dneva odprtih vrat sodelovali v izmenjevalnici oblačil, kar je bil praktičen prikaz krožnega gospodarstva v praksi. Poleg tega so obiskovalci prejeli nasvete, kako s preprostimi spremembami svojih navad zmanjšati vpliv na okolje in hkrati ohraniti osebni slog.
Okrogla miza je pokazala, da trajnost v modi ni zgolj trend, temveč nuja, ki zahteva sodelovanje celotne družbe. S povezovanjem tradicije, lokalnih praks in globalnih rešitev lahko ustvarimo prihodnost, ki bo koristila posameznikom, okolju in družbi kot celoti.
Dogodek, organiziran s podporo Mestne občine Ljubljana, je bil jasen dokaz, da lahko sodelovanje med kulturnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in podjetji spodbuja trajnostne prakse ter osvešča širšo javnost. Odpira novo poglavje v razpravi o tem, kako lahko moda postane zaveznik trajnosti – tako na lokalni kot globalni ravni.