URBforDAN: Golovec v novi podobi

Plodno sodelovanje z različnimi javnostmi

Vsebine v mestnem gozdu Golovec smo oblikovali na podlagi strokovnih usmeritev ter predlogov, ki smo jih skupaj z Zavodom za gozdove, ki je tudi partner v projektu, obravnavali na več delavnicah z deležniki, uporabniki območja, lastniki zemljišč in različnimi drugimi javnostmi.

»Doseženi nivo sodelovanja se najbolj kompleksno odraža na informacijski karti, kjer smo glavni poudarek namenili tematskim potem. Poleg tega z novo označitvijo posegamo tudi v uporabniški režim in z njim uravnavamo rabo gozdnega prostora, skladno s predlogi lastnikov zemljišč in uporabnikov. Veseli smo, da smo na številnih delavnicah in posvetih uspeli najti rešitve, ki izboljšujejo preživljanje časa v mestnem gozdu Golovec in obiskovalcem ponujajo pestre vsebine,« je povedal vsebinski vodja projekta URBforDAN Jurij Kobe, strokovni sodelavec Mestne občine Ljubljana.

Na Golovec z osmih vstopnih točk

V mestnem gozdu Golovec, ki je fokusno območje projekta URBforDAN, smo uredili osem vstopnih točk, in sicer na lokacijah Center – Hradeckega, Štepanjsko naselje, Hrušica, Bizovik, Orle, Poligon na spodnjem Rudniku, London (Peruzzijeva) in Rakovnik. Tam smo postavili informacijske table in dodali stojala za kolesa (6 stojal na vstopni točki Hradeckega, 5 na Rakovniku in 5 na vstopni točki London).

Izobraževalno-usmerjevalni totemi

Dve večji informacijski tabli smo postavili še znotraj gozda, na dveh ključnih križiščih. Namestili smo tudi 30 lesenih stebrov oziroma totemov za usmerjanje obiskovalcev in 13 stebričkov za izobraževanje oz. obveščanje. Med njimi so označene tri gozdne igralnice, ki jih za igro in učenje uporabljajo predvsem okoliški vrtci in šole. Stebrički so opremljeni s QR-kodami, ki vodijo do podrobnejših vsebin na naši spletni strani. 

Namen tabel in totemov je predvsem usmerjanje, obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov mestnega gozda Golovec. Na tablah je prikazan podroben zemljevid območja in okolice, poteki vseh poti za obiskovalce in njihova navezava na mestno prometno infrastrukturo v okolici mestnega gozda, označene pa so tudi različne zanimive točke.

Poudarek na gozdni pedagogiki

V projektu URBforDAN posebno pozornost namenjamo gozdni pedagogiki, zato smo uredili več učnih točk, med katerimi sta še posebej zanimivi gozdni učilnici oziroma učna pripomočka – vitrina za predstavitev avtohtonih drevesnih vrst na Golovcu in gozdni planetarij. Namenjena sta izobraževanju tako otrok in mladine kot odraslih obiskovalcev.

Pri tem smo se naslonili tudi na ugotovitve strokovnjakov, da gibanje in dejavnosti v naravi, še posebej v gozdu, spodbujajo razvoj možganov pri otrocih in krepijo njihovo celostno zdravje. Pozitivni učinki rednega preživljanja časa v naravi so vidni na različnih področjih: od izboljšanja gibalnih veščin, miselnih sposobnosti, do večje čustvene stabilnosti, zmanjšane agresivnosti do krepitve socialnih veščin. Poleg tega redni stiki z naravo pripomorejo tudi k oblikovanju odgovornega odnosa do okolja in družbe.

»Gozdna pedagogika se udejanja na različne načine glede na starostne skupine. Predšolski otroci potrebujejo naravno gozdno okolje za igro in spoznavanje gozdnih živih bitij – zato so v gozdu določene tri gozdne igralnice. Ostalih 10 gozdnih učnih točk je namenjenih vsem obiskovalcem. Nedavno sem na Golovcu srečal vzgojitelja, ki se je z vrtčevskimi otroki ob planetariju pogovarjal o Velikem vozu,« je dodal Jurij Kobe.

Nove klopi in mize

Na trasi Poti spominov in tovarištva smo zamenjali 11 lesenih miz in 30 klopi, na drugih lokacijah pa namestili še dodatnih 5 lesenih miz in 20 klopi.
Pri tem opozarjamo, da so klopi namenjene sedenju in počitku, ne pa telovadbi, s katero uporabniki umažejo ali drugače poškodujejo opremo, s čimer odvračajo druge potencialne uporabnike k uporabi te opreme.

Dve »tihi« ploščadi za sproščanje

Mestni gozd Golovec kljub bližini mesta ponuja kotičke, kamor mestni hrup ne seže. Mirni kotički v naravi nam omogočajo, da se umirimo, sprostimo, pozabimo na vsakdanje skrbi in začutimo naravo z vsemi svojimi čutili.

Na dveh takšnih »tihih območjih« – pri Malem bajerju na Rakovniku ter ob Dolgem potoku v Štepanjskem naselju – smo uredili poseben prostor za sproščanje v obliki lesene ploščadi ter ju opremili s totemoma.

Skrb za novo opremo

Namestitev urbane opreme, ki jo je izvedlo podjetje Modro d.o.o., je trajala približno tri mesece, zaključili pa smo jo minuli teden. Vrednost teh del je 58.282,50 EUR brez DDV. Postavitev planetarija je unikatno delo podjetja Studio Drevo, za vitrino je poskrbelo podjetje Harco d.o.o. s sodelavci. Urbano opremo je zasnoval oblikovalec Jaka Fürst. Pri pripravi drevesnih debel za poučno vitrino je sodeloval rokodelec Miran Pešič Pešo, dr. Urša Vilhar je prispevala vsebine o učnih točkah in drevesnih vrstah Golovca, društvo Cosmolab pa je sodelovalo pri zasnovi planetarija. Za prijetno novo podobo Golovca je zaslužen tudi podžupan MOL, prof. Janez Koželj.

Z novo opremo Golovca obiskovalcem območja nudimo bolj kakovostno rabo gozdnega prostora, obenem pa ozaveščamo o spoštljivem vedenju na tem območju – tudi z gozdnim bontonom, ki je sestavni del nekaterih informacijskih totemov.

Zdaj ko je na Golovcu nameščena nova urbana oprema, je toliko bolj pomembno, da zanjo dobro skrbimo, da bo čim dlje ohranila svoj namen in ostala uporabna za vse obiskovalce.

Uredili bomo parkiranje

Postavili smo tudi dve zapornici, ki preprečujeta promet v gozdnem prostoru, in sicer na Rakovniku ob Poti k ribniku ter na začetku gozdne ceste v dolino Konjščica, ki se nahaja med Zadvorskim in Dobrunjskim hribom.

Z namenom omejitve motornega prometa na območju Golovca in zaradi številnih pobud ter potreb obiskovalcev načrtujemo ureditev parkirnih mest, kar ni del projekta URBforDAN.

V okviru športnega parka Rakovnik je tik ob kompleksu Salezijancev na zemljišču MOL makadamsko parkirišče, ki trenutno služi predvsem udeležencem športnih dejavnosti in prireditev. Dodali bomo prometno signalizacijo, da je ta prostor namenjen tudi za parkiranje vozil obiskovalcev Golovca. S tem bomo zagotovili približno 20 parkirnih mest.

Parkirišča za dolino Konjščica so zagotovljena ob cerkvi Sv. Urha, parkiranje pa bomo uredili predvidoma še na dveh drugih lokacijah. Vzdolžno parkiranje za okvirno do 13 vozil nameravamo urediti na slepem kraku Hradeckega ceste, ki v naravi predstavlja dovozno pot do treh stanovanjskih objektov (hišne številke 2, 4 in 4A). Prav tako bomo predvidoma zagotovili enostransko parkiranje z obračališčem za približno 25 vozil na spodnjem odseku ceste čez Golovec (kjer poteka tudi trasa PST).

Do Golovca rajši na trajnosten način

Foto: Klemen Strmšnik

Obiskovalce Golovca spodbujamo, da na lokacijo pridejo z avtobusom, peš ali s kolesi. Vse vstopne točke so dostopne z mestnimi avtobusi, tam pa smo prav tako namestili nova stojala za kolesa. Na območje Rudnika bomo tudi razširili mrežo sistema BicikeLJ: prihodnje leto bomo tam uredili več postajališč BicikeLJ, za eno pa je nedavno poskrbel Lidl pri svoji trgovini na Rudniku.

Z ureditvijo dodatnih parkirnih mest, kjer bo parkiranje časovno omejeno, bomo pripomogli k reševanju nepravilnega parkiranja ob vznožju Golovca in v gozdu.

O projektu URBforDAN

V evropskem projektu URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih nadgrajujemo dosedanje dosežke in prizadevanja za ohranjanje mestnih »zelenih pljuč« in biotske raznovrstnosti. Ukvarjamo se s trajnostno rabo naravnih virov in razvojem socialnih funkcij urbanih gozdov na območju Podonavja. V projekt je poleg Ljubljane, ki je vodilni partner, aktivno vključenih še šest podonavskih mest (Dunaj, Budimpešta, Cluj-Napoca, Zagreb, Beograd in Ivano-Frankivsk) ter pet gozdnih organizacij.

Cilj projekta je omogočiti bolj kakovostno izrabo gozdnega prostora, ki ga uporabljamo v različne namene, na primer za športno rekreacijo, izobraževanje, sproščanje, trajnostni turizem in drugo. V Ljubljani smo za testno območje projekta izbrali Golovec.

Projekt se izvaja v okviru programa Interreg Podonavje (Danube Transnational Programme – DTP) in je podprt s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.