Ustavljen inšpekcijski postopek nadzora sečnje dreves v KP TRŠh

Na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je od sredine decembra 2022 do konca marca 2023 na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL) potekala sečnja dreves v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (TRŠh). Sredi maja 2023 je MOL prejela odločbo inšpektorice za naravo in vode, Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, Inšpekcije za naravne vire in rudarstvo, s katero je ustavila posek dreves na predmetnih zemljiščih do pridobitve strokovnega mnenja in naravovarstvenih pogojev Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Nanjo se je MOL v začetku junija pritožila, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je pritožbi sredi julija ugodilo ter odločilo, da se odločba inšpektorice odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

Konec septembra 2023 je MOL prejela sklep Inšpekcije za okolje in naravo, Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Ljubljana, da se inšpekcijski postopek nadzora »Sečnja dreves v KP TRŠh brez naravovarstvenih pogojev« ustavi, saj zavezanec (MOL) ni kršil določil Zakona o ohranjanju narave (ZON).

Izvedena sečnja presojana s strani ZRSVN

V zvezi s to sečnjo na območju KP TRŠh, ki se je izvajala zaradi zagotavljanja varnosti, nege gozda, ohranjanja narave in biodiverzitete skladno s Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020–2045, smo, med drugim na spletnem mestu www.ljubljana.si, objavili več pojasnil, vključno z razlogi in strokovnimi dejstvi. Izpostavljamo, da je naše vodilo pri urejanju mestnih gozdov skrb za varnost obiskovalcev in kakovosten razvoj gozdov. Odločitev za to sečnjo je, kot smo že večkrat sporočali, temeljila na strokovnih argumentih pristojnih služb in je sledila vnaprej pripravljenem gozdnogospodarskemu načrtu za Ljubljano in odločbi ZGS. Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, docenti in profesorji Biotehniške fakultete – Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire, kakor so konec januarja 2023 navedli v javnem pismu.

O nujnosti sečnje in potrebni obnovi na tej površini smo se z ZGS posvetovali in odločali zadnjih pet let, tudi na odkazilu 2019 z različnimi deležniki (MOL, ZGS, služba TRŠh, ZRSVN …). Gozdnogospodarski ukrepi, kot so sečnje, se izvajajo na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov ZGS, ki upoštevajo naravovarstvene smernice ZRSVN. Tudi v primeru dotične sečnje je tako, zato tudi obrazložitev sklepa, da se inšpekcijski postopek ustavi, sledi dejstvu, da je bila izvedena sečnja presojana s strani ZRSVN v okviru gozdnogospodarskega načrta in da za njeno izvedbo zakonodajalec, v skladu z določili ZON, ni predvidel dodatne presoje oz. Dovoljenja po določilih ZON.

Ponovna obravnava potrebnih nadaljnjih ukrepov

Odločba ZGS za predmetni posek je predvidevala odstranitev 389 dreves na območju (773 m3 bruto lesa; do ustavitve sečnje je bilo posekano okoli 600 m3 lesa). Načrtujemo, da bomo poseg nadaljevali v naslednjih mesecih, o čemer bomo še podrobneje obveščali. Najprej bomo skupaj z že omenjenimi deležniki znova obravnavali, koliko dreves bo zaradi zagotavljanja varnosti in nege gozda potrebno odstraniti. Preučili bomo, katera drevesa, ki so dovolj umaknjena od sprehajalnih poti, da ne ogrožajo obiskovalcev, bi lahko pustili za t. i. habitatna drevesa. Zaradi varnejše izvedbe bomo drevesa odstranjevali sekcijsko z arborističnimi pristopi.

Na pomlajenem delu gozda pa se že izvajajo negovalna dela in odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Čeprav nadomeščanje odstranjenih dreves na gozdnih površinah ni običajno, bomo tudi zaradi estetske funkcije na izbranem območju že izvedenega poseka posadili okoli 100 novih dreves.

V MOL že vrsto let kot primer dobre prakse izvajamo skupne oglede gozdov z ZRSVN in arboristi, kjer ZGS svetuje MOL glede gozdno gojitvenih ukrepov. S tem zagotavljamo izvajanje ukrepov na način, ki upošteva dejansko stanje in aktualne razmere. S sistemskega vidika gre za nadstandardne postopke, ki jih zakonodaja ne predvideva, zahtevajo več časa in dodatna sredstva, a z njimi zasledujemo tudi cilje Strategije razvoja mestnih gozdov, ki smo jo izoblikovali skupaj z uporabniki gozda in drugimi zainteresiranimi skupinami in s katero skrbimo za mestne gozdove, s čimer ustvarjamo bolj kakovosten gozdni prostor ter njegovo varno in prijetno uporabo.