V boju proti trgovini z ljudmi ne prezrimo nobenega otroka

Trgovanje z ljudmi predstavljajo raznolike oblike novačenja, prodaje, nastanitve ali prenosa ranljivih oseb. Namen trgovine z ljudmi je izkoriščanje teh oseb v namene prisilnega dela, beračenja, prostitucije, služabništva, suženjstva, siljenje v opravljanje kaznivih dejanj, vključevanje v oborožene sile, nezakonite posvojitve, pa tudi trgovino z organi, človeškimi tkivi in krvjo. Preko prevar, goljufij, zlorabe ranljivosti žrtev ali uporabo nasilja se doseže poslušnost in nadzor žrtev. Globalna kriza, oboroženi konflikti, gospodarska nestabilnost, naravne nesreče in pandemije povečujejo tveganje za trgovanje z ljudmi, ki je hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Trgovina z ljudmi predstavlja eno najdonosnejših dejavnosti organiziranih kriminalnih združb in se pojavlja v vseh delih sodobne družbe: v državah z nižjimi dohodki gre največkrat za prisilno delo, medtem ko je v bogatejših državah najpogostejše spolno izkoriščanje. Podatki kažejo, da je 35 % prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi mladoletnih, v nekaterih regijah pa otroci predstavljajo kar 60 % odkritih žrtev trgovine z ljudmi. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je 3,3 milijona otrok izkoriščanih za prisilno delo, od teh kar 1,7 milijona med njimi za prisilno prostitucijo in druge oblike spolnih zlorab. Podatki kažejo, da je 90 % žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji, žrtev spolnega izkoriščanja. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da so številke bistveno podcenjene, saj je prepoznavanje in poročanje o žrtvah okrnjeno, kazenski pregon storilcev pa zelo zahteven.

Pomagajmo žrtvam

Posebej gre pri skrbi za otroke izpostaviti splet, saj ga trgovci uporabljajo za iskanje novih žrtev, številni – tudi odrasli, pa spletne platforme uporabljajo brez zaščitnih ukrepov. Prijave kaznivih dejanj so redke, ozaveščenost nizka, sredstev za pomoč žrtvam pa malo, zato je zaščita (mladoletnih) žrtev velik izziv. Pomembno je, da se ozaveščamo in se aktiviramo, če opazimo sumljive okoliščine. Pokličemo lahko policijo (113 ali anonimni telefon 080 12 00), na portalu eUprava oddamo anonimno prijavo, ali pa se obrnemo na organizacije, ki delujejo na področju, na primer Društvo Ključ. Njihova številka je 080 17 22.