Regionalni posvet o razvoju kolesarskih povezav

Da je tema še kako aktualna, je pokazala številčna udeležba predstavnikov skoraj vseh občin Ljubljanske urbane regije. Na posvetu, katerega namen je bil predvsem informirati o aktualnem stanju na področju razvoja kolesarskih povezal, so se udeleženci seznanili s konceptom državnih kolesarskih povezav, pravilnikom o državnih kolesarskih povezavah, zakonom o cestah, poleg tega so predstavili potrebe ter priložnosti občin in regije, predvsem pa se seznanili z državnimi predlogi za dopolnitve obstoječih povezav, z namenom da se doseže večja povezanost kolesarskih površin.

Utrinek s posveta.

Uvodoma je direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar predstavila projekte kolesarske infrastrukture prejšnje finančne perspektive. Že takrat je bilo kar 55 % razvojnih sredstev iz Dogovora za razvoj regije (DRR) namenjenih izgradnji novih kolesarskih poti. Za sofinanciranje dvanajstih projektov, šest od teh je že zaključenih, šest še v teku, je bilo namenjenih skoraj 31 mio evrov nepovratnih sredstev. Pri tem je poudarila, da bo v prihodnjih mesecih potrebnega veliko dela in angažmaja, da se v sodelovanju z občinami določijo prioritete pri načrtovanju projektov za to finančno perspektivo, predvsem glede na dejanske finančne zmožnosti in operativno realizacijo. V tej perspektivi regija pričakuje najmanj 9 mio evropskih sredstev iz DRR za izgradnjo državne kolesarske infrastrukture. Vseh potreb je seveda bistveno več, prav zato pa bo treba identificirati in izbrati projekte, ki so pripravljeni v tej meri, da bodo izvedljivi v zastavljenih rokih.

Sledila je predstavitev Pravilnika o državnih kolesarskih povezavah v RS ter kategorij državne kolesarske mreže v LUR - daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarske povezav. Matej Gojčič iz RRA LUR je poleg državne mreže kolesarskih povezav, tako tistih, ki so že izvedene, v fazi izgradnje ali v frazi projektiranja, predstavil še lokalne povezave, identificirane v okviru priprave Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije. Prikazan je bil tudi pregled kolesarskih povezav v regiji, ki so pomembne za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti, predvsem povezave za dnevno mobilnost iz sosednjih občin v Ljubljano.

Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na DRSI, je udeležence seznanil s pravnim okvirjem delovanja njihove službe ter načrti DRSI na področju razvoja državne kolesarske infrastrukture. Opisal je različne možnosti izvedbe kolesarskih poti opredeljenih v zakonu o cestah, dosedanjo prakso pri njihovi izgradnji in upravljanju, predvsem pa je poudaril nujnost sodelovanja občin in regije pri umeščanju kolesarske infrastrukture v prostor in pri skupnem določevanju prioritet v regijah. Pri tem bo vloga RRA LUR kot koordinatorja med občinami in državo ključna.

Sledila je razprava, v kateri so občine predstavile izzive, s katerimi se soočajo pri izgradnji in upravljanju kolesarske infrastrukture, ter podale svoje poglede na prioritete razvoja za prihodnjo finančno obdobje. Pri tem so si bile enotne, da bo za realizacijo načrtovanih projektov nujna tako učinkovita raba evropskih sredstev kot finančna podpora države.

Udeležence je nagovoril tudi podžupan Rok Žnidaršič, ki je od dolgoletnega zagovornika kolesarstva prof. Janeza Koželja prevzel področje urbanizma v glavnem mestu. Ljubljana je zaradi svoje lege križišče mnogih državnih kolesarskih poti in kot taka idealna za kolesarstvo. S primernimi kolesarskimi povezavami, vzporedno z vzpostavitvijo sodobne spremljajoče kolesarske infrastrukture ter učinkovitim sistemom e-koles, pa bo regija postala povezljiva tudi na tem področju trajnostne mobilnosti, je poudaril. Razkril je še spodbudno informacijo, da je Mestna občina Ljubljana pričela z gradnjo oziroma prenovo vodovodnega mostu čez Ljubljanico pri Črni vasi, ki bo po novem namenjen tudi kolesarjem in pešcem ter jim omogočil varno spoznavanje barja na obeh bregovih Ljubljanice. Izpostavil je še Ravnikarjevo leto, posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, katerega izjemni doprinos je prizadevanje za uveljavitev principov trajnostne mobilnosti s poudarkom na kolesarstvu in železniški infrastrukturi že v času obnove države pred 70 leti.