V pomlad vstopamo z več kot 120 novimi drevesi

Nov hrastov drevored

Na pobudo meščanov smo prav na 8. marec zasadili 30 hrastov v drevored ob Clevelandski cesti. V duhu povečevanja biotske raznolikosti smo izmenično zasadili hrast cer (Quercus cerris) in hrast sladun (Quercus frainetto). Drevesa bodo zaradi svoje lege senčila kolesarsko stezo in pločnik ter blažila hrup z bližnje hitre ceste.

Kar 122 novih dreves

V Bloudkovem parku smo že zasadili 7 dreves, kmalu bomo zasadili še 15 na Brdnikovi cesti (na odseku pri Pot za Brdom), 10 dreves ob novo urejeni poti ob pasjem parku v Kosezah in še 60 dreves na 16 lokacijah po mestu, kjer nadomeščamo drevesa, ki smo jih morali v preteklosti iz različnih utemeljenih razlogov odstraniti. V tem skoraj spomladanskem času bomo torej posadili skupno 122 dreves različnih vrst, med drugim hrast, lipa, bukev, javor in gaber, leska, vrba, breza in jesen.

Poleg obljubljenih še 10 dodatnih dreves na Brdu

Sajenje dreves ob Poti rdečega križa in Poti za Brdom, smo napovedali že jeseni, a smo čakali, da se je zemlja v sadilnih jamah posedla. Na teh območjih smo namesto 137 načrtovanih dreves zasadili kar 147 dreves.

Naslednica rdečelistne lepotice

In še ena zanimivost … se spominjate lepotice, ki je krasila križišče Tržaške in Oražmove (Urejamo za vas: bukev ob Tržaški cesti » Mestna občina Ljubljana)? Ker je strokovni pregled pokazal, da je drevo zaradi obsežnih razkrojnih procesov postalo nevarno, smo ga v lanskem letu v sklopu prenove Tržaške ceste odstranili. Prenovo območja smo izkoristili za dobro pripravo rastišča in v začetku marca smo poleg 11 javorjev na mestu stare bukve zasadili novo rdečelistno bukev, ki bo simbolična naslednica stare.

Nova vrba tudi ob Koseškem bajerju

Potem, ko smo pred mesecem dni vzhodnem obrežju Koseškega bajerja morali odstraniti večji del vrbe, pri kateri je arboristični pregled pokazal, da je drevo statično oslabljeno in nevarno za obiskovalce, smo zdaj v neposredni bližini zasadili mlado drevo - belo vrbo.
Spodnji del debla, ki je ostal od stare vrbe, pa nudi življenjski prostor številnim organizmom kot so npr. hrošči, glive in druge vrste, ki za svoje življenje potrebujejo odmirajoč oz. propadajoč les. Te vrste imajo pomembno vlogo pri kroženju hranil in skladiščenju ogljika, raznolikosti okolja ter biotski pestrosti.

Pomen mestnih dreves za kakovost življenja

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo izjemnega pomena mestnih dreves, ki so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja.
Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves vsako leto, lani pa smo zasadili celo več kot 600.
Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.