V ZOO Ljubljana se veselijo novega življenja

Mačji pandi Magu in Mauka prvič starša

Junijsko rojstvo mladiča je bilo za sodelavce ZOO Ljubljana lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali. Mačje pande so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov. Zato so jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem. Intimo para, ki se prvič srečuje s starševskimi izzivi, so kar dva meseca varovali z dodatno ograjo. Obiskovalci v času zaprtja niso veliko zamudili, saj je mladič šele te dni prvič pričel kukati iz gnezda. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol zaenkrat še ni znan. Zaradi značilne ljubezni, ki jo mačje pande gojijo do bambusa, so mladiča poimenovali Bambu – ime, ki bo ustrezalo obema spoloma.

Ali ste vedeli, da pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2.000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 % obroka oziroma 30 % telesne mase.

Mačji panda in orjaški panda

Ime panda je bilo prvo podeljeno prav mačjim pandam, ki so bile odkrite 50 let prej, kot danes bolj poznane in mnogo večje orjaške pande. Pandi sicer nista bližnja sorodnika, precej pa izstopata tudi iz sorodstva medvedov. Druži ju predvsem skupni prednik, ime, bambus in šesti ''prst'', ki jima omogoča prijemanje bambusovih stebel, mačjim pandam pa tudi plezanje z glavo navzdol. Zato ni čudno, da mačje pande imenujejo tudi mačji medved, medvedji maček, ognjena lisica, pa tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih. Izvorno ime panda pa pomeni »bambusojedec«. Nedavno so znanstveniki odkrili, da imamo pri mačjih pandah pravzaprav dve vrsti in ne le eno.

Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand

ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila tudi mačja panda Shana. Glede na prvi diagnosticiran primer v Evropi so se v ZOO Ljubljana odločili za raziskovanje tega virusa in sprožili raziskavo po vseh evropskih živalskih vrtovih. Z mednarodnim povezovanjem in raziskavami nameravamo pomembno prispevati k zdravi populaciji teh živali v prihodnosti, tako v živalskih vrtovih, kot v divjini. Projekt se izvaja znotraj Evropskega vzrejnega programa za mačje pande, v okviru Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev.

Skupaj za ohranitev mačjih pand

Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, a še za te se je nedavno izkazalo, da pripadajo dvema in ne eni vrsti.
Člani Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev sodelujejo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju preko naravovarstvene organizacije Red Panda Network, ki jo od leta 2016 dalje finančno podpira tudi ZOO Ljubljana. V letošnjem letu so prispevali sredstva za varuha mačjih pand v naravnem parku, kjer živijo in pogozditev enega hektara gozda z bambusom.

Vse ljubitelje pand vabimo, da se pridružite aktivnostim ZOO Ljubljana za ohranitev teh čudovitih živali in prispevate z donacijo v pandin hranilnik ob vhodu, z nakupom v spletni trgovini, ali pa prispevate po 1 evro za en grmiček bambusa. Vsa namensko zbrana sredstva bodo namenjena organizaciji Red Panda Network za ohranitev mačjih pand v naravnem okolju.