V ZOO Ljubljana se veselimo podmladka

Družina šimpanzov pod Rožnikom

Družinico sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris in njuna 5-letna Leona, sredi januarja pa se jim je pridružil še novorojeni Tai. Del širše družine sta tudi starosta ZOO Ljubljana 46-letna babica Mojca in 20-letna teta Nika.

Samosvoja Neža in mirni, ljubeč Boris, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov, sta idealen par in odlična starša. Z njuno pomočjo v Živalskem vrtu Ljubljana od leta 2015 ohranjajo gensko raznovrstnost in obenem preprečujejo križanje podvrst.

Tai in Leona

Novi član šimpanzje družine Tai je poimenovan po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi. Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu.

Foto: Živalski vrt Ljubljana

Leona ni na bratca prav nič ljubosumna. Od mame Neže se uči pomembnih lekcij iz starševstva. Taia že nosi naokoli in ko bo ''splezal'', ji bo dragocen družabnik v igri. Trenutno jo razganja od energije in želi si pozornosti. Takrat sta ji na voljo babica Mojca in teta Nika, mati Neža pa je prav hvaležna za trenutke miru, ko se lahko posveti samo najmlajšemu članu in si odpočije.

Ali ste vedeli? 

Šimpanzi imajo za razliko od večine drugih živali daljše razmike med mladiči. Imajo jih na tri do pet let, saj so ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. 

Šimpanzi živijo v skupinah, ki štejejo od 15 do 120 članov, zato je zelo pomembno, da se že zgodaj naučijo pravil skupnega življenja, sodelovanja ter izkazovanja medsebojne naklonjenosti. Slednje počno predvsem z rednim negovanjem kožuha prijateljev in sorodnikov, saj se je po hrbtu težko popraskati. Tako utrjujejo medsebojne vezi. Največ nege v skupini so deležni dominantni šimpanzi in mladiči.

Šimpanzi odrastejo pri 15 letih. Samci večinoma ostanejo v domačih skupinah, samice pa si poiščejo nove ali pa se parijo zunaj svoje skupine, da ne pride do parjenja v sorodu. S tem si zagotovijo zdrave mladiče.

Novi družinski člani tudi v drugih družinah 

Novih družinskih članov se veselimo tudi pri grebenastih gekonih, črnih čopičarkah, kengurujih in surikatah.

Črna čopičarka z mladičkoma. Foto: Živalski vrt Ljubljana

Obiskovalce prijazno vabimo na ogled in spoznavanje novih živalskih družin, saj je v njihovih modelih vzgoje marsikaj uporabnega tudi za nas. Pri obisku računamo na pomoč in razumevanje, saj mlade družine potrebujejo nekaj več miru in počitka. Posebej neprimerno je trkanje na stekla, bujenje živali, uporaba bliskavice pri fotografiranju ter vsako hranjenje živali, saj je hrana neposredna nevarnost za prenos različnih okužb preko rok.

Za koronavirusom zbolijo tudi živali

Ker za koronavirusom in drugimi boleznimi zbolijo tudi živali, je zlasti pri opicah in zvereh priporočljiva uporaba maske tudi ob zunanjih razglediščih. Z upoštevanjem ZOObontona in covid ukrepov nam pomagate skrbeti, da je obisk varen in prijeten za vse.