Vabljeni na Vodnikovanje

Sprehod po Vodnikovi Ljubljani

V petek, 2. februarja 2024, se bomo ob 17. uri z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih poznavalcev Vodnika pri nas, sprehodili po Vodnikovi Ljubljani. Pot, ki jo bomo začeli pred spomenikom na Trgu francoske revolucije (zbor 16.50), nas bo zanesla h Križankam, kjer je Vodnik preučeval ostanke rimske Emone, palači Žige Zoisa, cerkvi sv. Jakoba z nekdanjo jezuitsko gimnazijo, na Mestni trg, tržnico, mesto Egerjeve tiskarne, ki je tiskala Vodnikove knjige, in na Miklošičevo ulico, kjer je Vodnik umrl. V neprimernem vremenu sprehod odpade.

Ogled Rokopisne zbirke

V soboto, 3. februarja 2024, pa nas bo mag. Marijan Rupert popeljal po Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Sprehodili se bomo po posameznih obdobjih življenja in dela našega znamenitega razsvetljenskega ustvarjalca in učenjaka, ki je v marsičem postavljal temelje slovenskemu jeziku in umetnemu pesništvu. Spremljala ga bo projekcija pomembnejših dokumentov in del iz zakladnice nacionalne knjižnice. Vodnik se v njih razkriva kot izjemno plodovit in vsestranski graditelj kulture in humanističnih znanosti na mnogih področjih. Ne velja le za prvega slovenskega pesnika, deloval je tudi kot profesor, slovaropisec, jezikoslovec, prevajalec, duhovnik, novinar, ljubiteljsko se je ukvarjal še z numizmatiko, epigrafiko, mineralogijo in bil eden prvih intelektualcev pri nas, ki so začeli iz študijskih in turističnih nagibov zahajati v gore. Spoznali bomo tudi njegov duhovit karakter, ki se zrcali v pesmih in priložnostnih zapisih.
Vodstvo bo potekalo v NUK - Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Srečamo se ob 9.50 pred vhodom v NUK (Turjaška ulica 1).
Oba dogodka sta brezplačna, vendar je obvezna prijava na e-naslovu prijava@divjamisel.org.

Kdo je bil Valentin Vodnik

Ste vedeli, da se je Valentin Vodnik v zgodovino zapisal tudi kot jezikoslovec, ki je moderniziral slovenski jezik, napisal prvo slovnico v slovenskem jeziku, slovar, prve učbenike za učenje tujih jezikov in prve šolske učbenike? Ob tem njegov slovar vsebuje kar 140.000 besed, ki jih je s sodelavci nabiral na terenu, med ljudmi, z njegovo pomočjo pa je slovenščina postala tudi učni jezik.
V drugi polovici 18. stoletja se je na območju današnje Slovenije govorilo nemško, slovenski jezik pa je iz zasebne začel prodirati v javno rabo. Da bi ta proces pospešil, se je Valentin Vodnik lotil težke naloge moderniziranja jezika, nato pa zapisovanja slovnice in slovarja, na podlagi katerih bi se lahko razvijala tako slovenski jezik kot literatura. Vodnikova slovnica je kot prva slovnica v slovenskem jeziku izšla leta 1811, njegov slovar pa vsebuje kar 140.000 besed, ki jih je Vodnik s sodelavci nabiral na terenu, med ljudmi. Z njegovo pomočjo je slovenščina v času Ilirskih provinc postala tudi učni jezik ter kot predmet vstopila v osnovne šole in nižje gimnazije, Vodnik pa se je v zgodovino zapisal tudi kot avtor prvih slovenskih šolskih učbenikov. Napisal je prve učbenike za učenje tujih jezikov, v želji, da bi slovenske besede vstopile v domače kamre in kuhinje, pa je med drugim prevedel tudi Kuharske bukve. Mnoge Vodnikove rokopise hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer lahko ob vodstvu mag. Marijana Ruperta raziskujemo Vodnikove jezikoslovne podvige.

Vodnik kot jezikoslovec

[YouTube,id=QPLuyImwgaU?si=6UZ5m7P7gaZp5YBC]

Valentin Vodnik je bil prvi na številnih področjih, tudi v novinarstvu in publicistiki. Med drugim je bil urednik Lublanskih novic, prvega časopisa v slovenskem jeziku. Prelomnost Vodnikovega dosežka si danes, ko v svojem jeziku beremo na stotine časopisov, revij in drugih publikacij, težko zamišljamo! O njegovih novinarskih podvigih lahko izveste več na povezavi.

Spomin na Vodnikovo življenje, delo in zapuščino ohranjamo in oživljamo na Vodnikovi domačiji tudi z dogodki, ki jih pripravljamo v sklopu Vodnikovanja.