Vedno poskušam delati stvari, ki me osrečujejo ter navdihujejo

Čestitke za nagrado. Kakšna pa je bila tema vaše diplomske naloge? 

Tema mojega diplomskega dela se je navezovala na razvoj okolju prijaznega postopka, s katerim se lahko izboljša lastnosti bombažne tkanine. Te izboljšane lastnosti so zaščita človeka pred ultravijoličnim sevanjem in patogenimi bakterijami (tistimi, ki povzročajo bolezni), kar smo dosegli s sintezo srebrovih nanodelcev ob prisotnosti različnih vodnih ekstraktov, ki smo jih pripravili iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (korenika japonskega dresnika, plod octovca, cvetovi zlate rozge) in rastlinskih komponent živilskega odpadka (listi zelenega čaja, koščica avokada, olupek granatnega jabolka). Tovrstne rastline predstavljajo odpadek in obremenitev za okolje, v diplomskem delu pa jim je dodeljena nova uporabna vrednost.

S tem pa se vaše izobraževanje ni končalo, kajne?

Ja, po zaključku dodiplomskega študija na študijski smeri Tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, sem se odločila za podiplomski študij na isti fakulteti, vendar na smeri Grafične in interaktivne komunikacije. Študij sem že od samega začetka jemala kot odlično priložnost za širitev obzorij, zaposleni na fakulteti pa so me pri tem podpirali. V duhu slednjega sem se priključila različnim študentskim projektom, tutorstvu, konferencam in študentskemu svetu. Študijska smer Tekstilnega in oblačilnega inženirstva je poleg teoretičnih vsebin ponujala tudi ogromno praktičnega dela, kar se mi osebno zdi zelo pomembno. Poleg tega sem ta znanja lahko poglobila in nadgradila na praktičnem usposabljanju in preko različnih študentskih del. Trenutno se izobražujem na grafičnem področju, ki me je od vedno privlačilo, vendar v prostem času iščem načine, kako ti dve področji med seboj povezati.

Predpriprava rastlinskega materiala (korenika japonskega dresnika, plod octovca, cvetovi zlate rozge)

in priprava vodnih ekstraktov materiala

Kaj vam pomeni fakultetna Prešernova nagrada?

Pomeni mi notranje zadovoljstvo in uresničitev želje, ki se je pojavila že pred štirimi leti. Takrat je bilo moje raziskovalno delo sicer nominirano za Prešernovo nagrado, vendar je na koncu nismo prejeli. To me je dodatno motiviralo pri pisanju diplomskega dela, saj sem vedela, da mi je ostal še ta »neizpolnjeni dolg« do same sebe. Na tej točki se iskreno zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Mariji Gorjanc, ki je verjela v uspeh že od samega začetka, (ko sem se pojavila v pisarni), med vsemi padci, vzponi in dvomi med izdelavo dela, ter je verjela vse do danes, ko se je želja uresničila. Prešernova nagrada mi pravzaprav pomeni neko nagrado za ves trud, energijo, osebnostni napredek, ki sem jih vložila v študij ter pokazatelj, da sem se odpravila po pravi poti izven cone udobja in svoj prosti čas investirala v prave stvari. Pokazatelj ustrezne izbire je tudi dejstvo, da sem bila s pravo ekipo (poleg omenjene mentorice še znan. sod. dr. Martin Šala) na pravem mestu in ob pravem času, da so se stvari med seboj poklopile.

Študij vas je pripeljal tudi do projekta APPLAUSE, kajne?

Pri projektu APPLAUSE gre za različna izobraževanja prebivalcev mesta Ljubljane o pomenu in uporabi invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Slednje povzročajo predvsem ekonomsko škodo, saj večinoma končajo na sežigalnicah in kompostih. S pomočjo omenjenega projekta takšne rastline pridobijo uporabno vrednost za izdelavo vsakodnevno uporabnih izdelkov. V sklopu projekta, ki je deloval med leti 2017-2020 je sodelovalo več različnih partnerjev, med njimi tudi Naravoslovnotehniška fakulteta. Diplomsko delo je bilo torej izdelano v sklopu tega projekta in je omogočalo raziskovanje invazivnih tujerodnih rastlin v povezavi s tekstilstvom. O samem projektu sem izvedela preko svoje mentorice, ki je bila vanj tudi aktivno vključena. Meni osebno se je zdela zanimiva ideja, da iz odpadnih materialov lahko izdelaš nekaj koristnega in uporabnega oz. da v nečem, v katerem večina vidi zgolj smeti, vidiš priložnost.

Nini Čuk želimo še veliko uspehov na njeni življenjski poti!

Kakšna je bila vaša vloga v projektu in kakšne prednosti vam je prineslo sodelovanje?

Moja konkretna naloga je bila izdelava diplomskega dela, ki je vključevala tudi raziskave dela projekta APPLAUSE. Diplomsko delo je združevalo tako pregled teorije kot tudi izvajanje praktičnega oz. laboratorijskega dela in analiz. Kot že omenjeno, sem za izboljšanje bombažne tkanine uporabila tri različne invazivne rastline, ki so se na konec koncev izkazale kot ustrezni reagenti za sintezo srebrovih nanodelcev. Sodelovanje v projektu mi je omogočilo predstavitev (odličnih) rezultatov na dveh konferencah, kar pomeni, da so pridobljeni rezultati dosegli širši krog ljudi in strokovnjakov ter tako na nek način mogoče tudi spremenili mnenje ljudi o problematiki invazivnih tujerodnih rastlin.

Zakaj je projekt APPLAUSE pomemben za Ljubljano?

Projekt APPLAUSE vključuje strokovnjake z različnih področij, ki se z združenimi močmi borijo za izboljšanje nekega stanja oz. za rešitev določenega problema (problematike invazivnh tujerodnih rastlinskih vrst). Slednje je pomembno predvsem v dobi individualizma ter dejstvu, da je skupina močnješa kot posameznik. Strokovnjaki so svoje znanje in ugotovitve preko različnih dogodkov, delavnic in publikacij želeli prenesti tudi na celotno družbo in tako vplivati na njihovo dobrobit, podporo pa so prejeli tudi s strani Evropske Unije.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Se boste tudi v prihodnje ukvarjali s proučevanjem invazivnih rastlin?

Heh, dobro vprašanje. Pravzaprav nimam nekih konkrektnih načrtov, razen tega, da se poskušam naučiti čim več različnih stvari in področij, ki mi pridejo na pot in me pri tem osrečujejo ter navdihujejo. Verjamem, da bo vse šlo tako, kot pač mora iti, pri tem pa čutim tudi podporo svoje družine in bližnjih prijateljev. Puščam odprto možnost za ponovno ukvarjanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami oz. se tudi sicer nagibam k dejavnostim, ki pripomorejo k dobremu stanju naše družbe in narave.