Vračanje pogleda v Cukrarni

Obsežna razstava obravnava različne družbene tematike in je v avtorskih pristopih in izvedbah, praksah, formah, vsebinah in medijih razgibana, zaradi česar nagovarja raznolike skupine javnosti. Ob razstavi je izšel tudi tiskani vodnik, ki povzema vsa predstavljena umetniška dela.

58 umetnic in umetniških kolektivov, 4 vodilni sklopi 

Nika Autor, Lela B. Njatin, Uršula Berlot Pompe, Suzana Brborović, Mateja Bučar, Jasmina Cibic, Lea Culetto, Dragica Čadež, Špela Čadež, Ksenija Čerče, Tina Dobrajc, Eclipse, Elena Fajt, Feminalz/Tatovi podob, Meta Grgurevič, Olja Grubić, Sanela Jahić, Duša Jesih, Andrea Knezović, Metka Krašovec, Ema Kugler, Tanja Lažetić, Maja Licul, Polonca Lovšin, Aprilija Lužar, Sanja Nešković Peršin, Špela Petrič, Irena Pivka, Marjetica Potrč, Alenka Pirman, Nataša Prosenc Stearns, Marija Mojca Pungerčar, Nataša Ribič, Lina Rica, Rene Rusjan, Maruša Sagadin, Duba Sambolec, Ana Sluga, Mojca Smerdu, Maja Smrekar, Saša Spačal, Zora Stančič, Robertina Šebjanič, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Neja Tomšič, Polona Tratnik, Milena Usenik, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Kamila Volčanšek, Tanja Vujinović, Irena Z. Tomažin, Joni Zakonjšek, Mojca Zlokarnik, Zdenka Žido, Nataša Živković in Janja Žvegelj – to je oseminpetdeset ženskih imen in umetniških kolektivov v slovenski sodobni umetnosti, ki so z ustvarjalnimi procesi in praksami zaznamovali del obdobja po letu 1990.

»Razstava je zaokrožen, nikakor pa ne zaključen pogled na sodobno umetnost zadnjih tridesetih let, ki so jo na razstavi predstavljene umetnice odločilno zaznamovale. Določene teme in mediji na razstavi niso dobili svojega prostora, ker jih je preprosto preveč – slovensko umetniško prizorišče ima namreč veliko odličnih umetnic,« je o snovanju razstave povedala Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne in ena izmed kustosinj razstave.

Marsikatero od izbranih del velja za referenčni zgled določenega časa ali pa je pionirsko v avtorskih pristopih in izvedbi. Širok izbor eksponatov, od slik, skulptur, videov, animacij, performansov, intervencij in instalacij do zvočnih dogodkov in filmskih projekcij, se osredotoča na specifične družbene tematike, vprašanja identitete, spola, feminizma, prikaz in zastopanje umetnic v umetniškem sistemu. Posebna pozornost je bila namenjena tudi umetnicam, ki so vztrajale pri določenem izrazu, poetiki, formi ali konceptu, in tistim, ki so omogočile bolj sistematičen pogled na določene dogodke iz preteklosti. Vsa izbrana umetniška dela in diskurzivni program razstave so povezani z večnimi vprašanji o človeku in človeštvu, odnosih, okolju in drugih oblikah življenja, ali pa izražajo pogled na tehnoznanstvene in družbenopolitične okoliščine.

Prenovljena Cukrarna je novo središče umetnosti v Ljubljani

Tematsko so kustosinje Alenka Gregorič, Alenka Trebušak, Mara Anjoli Vujić in Mateja Podlesnik razstavo oblikovale v štiri vodilne sklope: ti zajemajo dela, ki se osredotočajo na urbano in naravno krajino, na telo oz. figuro, na umetnostni sistem in na družbenopolitično okolje; prostorsko postavitev pa so ustvarile v »smeri pogleda«, ki naj bi kar najbolje poudaril posamezne likovne, vsebinske in konceptualne povezave med avtoricami. »Smer pogleda«, na kar namiguje tudi naslov razstave, odpira večna vprašanja o pogledih na žensko – kdo gleda in kdo je predmet pogleda, kdo je tisti, ki se sooča s pogledom drugega.