Vroče točke v Ljubljani

Na Mestni občini Ljubljana se zavedamo podnebnih sprememb, zato že izvajamo številne ukrepe za njihovo blažitev. Med njimi je tudi sajenje dreves. Doslej smo jih zasadili že več kot 40.000, samo letos pa več kot 700.

Najbolj vroče lokacije: Ajdovščina, Celovška cesta in Župančičeva jama

Med lokacijami, ki so v raziskavi dobile največ glasov, so območje križišča Ajdovščina, med cestami Slovenska in Celovška, med večjimi območji pa soseska Župančičeva jama. Pri prostoRožu, kjer so pripravili anketo, so opazili, da so med vročimi točkami pogosto tudi avtobusna postajališča, med njimi pa izstopa postajališče Klinični center. Tudi sicer je območje UKC med tistimi, ki je prejelo največ glasov, kar pomeni, da sodi med bolj vroče točke. Za vse lokacije z največ glasovi je prostoRož pripravil predloge ukrepov za hlajenje, dodali pa so še križišče Vilharjeva - Železna cesta, ki se pregreva tudi zaradi bližine železnice.
Analiza prejetih odgovorov je pokazala, da se meščani zaradi vročine izogibajo nekaterim delom mesta, in da poleti uporabijo drugačne, tudi daljše poti od doma do službe. Poleg tega nekateri namesto kolesa ali hoje raje uporabljajo avtomobil, da se izognejo vročini. “Presenetilo nas je, koliko ljudi je opozorilo, da imajo drevesa na nekaterih ulicah premajhne krošnje, da bi dajala senco. Veliko je bilo zahtev po več drevesih, ki dajejo dobro senco,” opažajo na prostoRožu.

Številni ukrepi za blažitev posledic podnebnih sprememb

Spomladi smo posadili nova drevesa tudi na Zbašnikovi ulici  Foto: JP Voka Snaga

Ne glede na to, da je Ljubljana izjemno zeleno mesto, v katerem kar tri četrtine celotne površine prekrivajo zelene površine, kot so gozdovi, parkovne površine, travniki in vodne površine, si vseskozi prizadevamo za vzpostavljanje novih zelenih prostorov. Med drugim zasajamo drevesa in prenavljamo degradirana območja. Samo letos smo spomladi zasadili 140 dreves, do konca leta pa jih bomo še okoli 600. Pri tem upoštevamo tudi pobude meščank in meščanov.

Za blažitev podnebnih sprememb bomo še v tem letu zasadili naslednje drevorede:

• Celovška cesta – 50 lip
• Zadobrovška cesta – 52 dreves vrst lipovec in gaber
• Pot rdečega križa – 47 dreves vrst ginko, ambrovec in hrast
• Pot za Brdom – 90 dreves vrst ginko, ambrovec in hrast
• drevesa ob PST in na drugih lokacijah, kjer nadomeščajo odstranjena drevesa in zapolnjujejo vrzeli

Smernice za ravnanje z drevesi

Za vse tiste, ki načrtujejo ali izvajajo dela na drevesih ali v bližini dreves, projektante in izvajalce na gradbiščih ter druge, ki ravnajo z drevesi, smo pripravili Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves. Prizadevali si bomo, da jih bodo v največji možni meri upoštevali tudi zasebniki.

Ozelenitev avtobusnih nadstrešnic

Jeseni smo ozelenili prve avtobusne nadstrešnice

Vroče točke so po mnenju anketirancev tudi avtobusna postajališča. V Ljubljani smo že letos začeli z ozelenitvijo nadstrešnic z medovitimi rastlinami, ki ne le nudijo pašo čebelam, ampak tudi hladijo neposredno okolico. Z ozelenjevanjem nadstrešnic bomo nadaljevali tudi v prihodnje, preučili pa bomo tudi možnost postavitve dodatnih senčnic na lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi.

Za ohlajanje mesta so pomembne tudi vodne površine, naravne in grajene v obliki fontan in pitnikov. V vročih dneh se že danes lahko odžejamo na 44 pitnikih, ki so razporejeni po celem mestu, poleti se lahko osvežimo tudi na Prešernovem trgu, kjer je postavljena instalacija s pršilnikom vode, ob nabrežju Save pa so urejene tudi rekreativne in sprostitvene površine, prav tako ob Ljubljanici.

Podnebne spremembe kot izziv razvoja 

Na Mestni občini Ljubljana se zavedamo podnebnih sprememb in izzivov, ki jih te prinašajo, tako v obliki ekstremnih vremenskih pojavov kot tudi v obliki pregrevanja mesta. Zavedamo se tudi pomena ustreznega prostorskega načrtovanja (novogradnje, sanacije), ki mora vključevati celostne in dolgoročne premisleke v zvezi z izzivi podnebnih sprememb. Zato smo si že v Trajnostni urbani strategiji, sprejeti leta 2014, zadali cilj, da bo Ljubljana ogljično nevtralna do leta 2050. V pripravi pa je nova vizija mesta Vizija Ljubljane 2045, ki prepoznava podnebne spremembe kot temeljni izziv prihodnjega razvoja.