Z zdravstvenim nasvetom do hitrejše oskrbe na ljubljanski urgenci

Gre za rešitev, pri kateri lahko posebej usposobljena triažna ekipa obravnavo pacienta z lažjimi težavami varno zaključi že s strokovnim zdravstvenim nasvetom, če pacient tak način sprejme. Na ta način hitro in varno zaključijo obravnavo pacientov, zdravniki na urgenci pa se lahko prednostno posvetijo nujnejšim primerom.

Vsak pacient, ki obišče nujno medicinsko pomoč na urgenci, gre najprej skozi hitro oceno zdravstvenega stanja (triažo). Če triažna medicinska sestra ali zdravstvenik prepozna manj nujne primere, pri katerih je mogoče pomagati že z ustreznimi informacijami in svetovanjem, pregled zdravnika ni potreben.

Pacient se s tem izogne večurnemu čakanju v čakalnici in nepotrebnemu izpostavljanju nalezljivim boleznim.

Svetovanje poteka po strokovnih priporočilih Združenja zdravnikov družinske medicine, vsak posvet pa je natančno dokumentiran. Pacient prejme jasna pisna navodila in opozorilne znake, ob katerih se mora nemudoma vrniti na urgenco ali poiskati pomoč pri svojem osebnem zdravniku.

Če triažna medicinska sestra ali zdravstvenik med obravnavo oceni, da svetovanje ni zadostno oziroma da pacient zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje pregled zdravnika, se njegova obravnava nadaljuje v urgentni ambulanti v skladu z določeno triažno kategorijo. Svetovanje se izvaja izključno takrat, ko je mogoče zagotoviti varno obravnavo pacienta.

Za izvajanje teh posvetov so triažne medicinske sestre in zdravstveniki opravili dodatno izobraževanje v Simulacijskem izobraževalnem centru ZD Ljubljana. S pomočjo simulacij so urili predvsem komunikacijo s pacienti v stiski, prepoznavanje primernih primerov za svetovanje ter varno ukrepanje v zahtevnejših okoliščinah na urgenci.

Ko pacient obišče Splošno nujno medicinsko pomoč na urgenci, triažna medicinska sestra ali zdravstvenik najprej postavi zdravstveno oceno. Če ugotovi, da pacient ne potrebuje nujne zdravniške oskrbe, mu ponudi možnost strokovnega nasveta. Če pacient takšen varen način obravnave sprejme, takoj prejme vsa potrebna navodila za nadaljnje ravnanje doma in zaključi obisk brez dolgega čakanja v vrsti.

Dosedanje izkušnje so spodbudne. Pacienti, ki so sprejeli svetovanje, so z obravnavo zadovoljni. V določenih primerih se pacientom s tem prihrani tudi strošek nenujnega obiska urgentne ambulante.

Uvedba posveta v triaži kaže, da je mogoče tudi z manjšimi organizacijskimi spremembami izboljšati izkušnjo pacientov in razbremeniti urgentne ambulante. Ključni ostajajo strokovna presoja, standardizirana obravnava ter jasna, empatična in strokovna komunikacija. Posvet v triaži predstavlja primer dobre prakse, ki ob ustreznih strokovnih standardih profesije prispeva k učinkovitejšemu delovanju urgentnega zdravstvenega sistema in kakovostnejši obravnavi pacientov.