Zasedala skupščina Javnega Holdinga Ljubljana

Vse družbe v Skupini za leto 2026 načrtujejo pozitiven poslovni izid in investicije v skupni višini 54,8 mio EUR. Med strateškimi in trajnostno naravnanimi projekti izstopajo investicije v izgradnjo biomasnega kotla za oskrbo s toploto, investicija v projekt TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov) ter investicije v brezemisijske tehnologije v družbi LPP.

Družbeniki so na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana potrdili poslovne načrte Javnega holdinga Ljubljana ter javnih podjetij Energetika Ljubljana, VOKA SNAGA in Ljubljanski potniški promet (LPP) za leto 2026. Vse družbe v Skupini načrtujejo pozitiven poslovni izid, in sicer: Javni holding Ljubljana v višini 8,6 mio EUR, VOKA SNAGA v višini 1,0 mio EUR, Energetika Ljubljana v višini 3,3 mio EUR in LPP v višini 0,4 mio EUR. Načrtovani konsolidirani čisti poslovni izid skupine Javni holding Ljubljana za leto 2026 znaša 3,8 mio EUR.

Družbe v Skupini v letu 2026 načrtujejo investicije v skupni višini 54,8 mio EUR, od tega 31,0 mio EUR za obnove in nadomestitve ter 23,8 mio EUR za razvoj. Med strateškimi in trajnostno naravnanimi projekti izstopajo predvsem investicija v izgradnjo biomasnega kotla, investicija v projekt TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov), energetska izraba Ljubljanice s postavitvijo malih hidroelektrarn in sočasno vzpostavitvijo krožne plovne poti po Ljubljanici ter investicije v brezemisijske tehnologije v LPP.

Na področju informacijske tehnologije bo v letu 2026 poudarek na zagotavljanju informacijske varnosti in razvoju informacijske infrastrukture za stabilno, varno in zanesljivo informacijsko podporo temeljnim poslovnim procesom celotne skupine Javni holding Ljubljana.

Poslovni načrt družbe Energetika Ljubljana temelji na njenem poslanstvu zagotavljanja zanesljive, varne, okolju prijazne in stroškovno učinkovite energetske oskrbe. V ta namen družba v zadnjih letih izvaja obsežen investicijski in razvojni cikel, usmerjen v razogljičenje proizvodnje ter dolgoročno stabilnost oskrbe z energijo.

Pomemben mejnik predstavlja zaključena izgradnja plinsko-parne enote (PPE-TOL), ki je že omogočila bistveno zmanjšanje uporabe premoga, in sicer za 75 % ter obenem povečanje proizvodnje električne energije. V družbi pripravljajo investicijo v prenovo obstoječega premogovnega kotla v biomasni kotel, za katero so že pridobili gradbeno dovoljenje. Projekt bo sofinanciran s 30 mio EUR nepovratnih sredstev, ki se bodo postopno črpala do leta 2029. Investicija predstavlja dodatno zmanjšanje deleža premoga v strukturi energentov za proizvodnjo toplote in elektrike.

Med strateškimi projekti je tudi projekt TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov). Energetika Ljubljana je skupaj z Voko Snago pripravila in oddala vlogo na razpis MOPE za podelitev koncesije za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. V sodelovanju z družbo LPP nadaljujejo razvoj infrastrukture za proizvodnjo zelenega vodika.

Na P+R Stanežiče od 10. februarja letos deluje polnilni park za alternativna goriva. V njem je poleg polnilnic za avtobuse na električni pogon začela delovati tudi prva javna polnilnica za avtobuse, tovorna in osebna vozila na pogon z vodikom. V gradnji je tudi sončna elektrarna v Kosezah, ki ji bo sledila postavitev postrojenja za proizvodnjo domačega vodika ter hranilnika električne energije, s čimer bo omogočena samooskrba za napajanje voznega parka mestnega potniškega prometa.

Investicijski načrt vključuje tudi nadaljnje širitve sistema daljinskega ogrevanja ter priključevanja novih uporabnikov, ob hkratnem zgoščevanju odjema na obstoječem vročevodnem omrežju. Na področju obnov in gradenj vročevodnega ter plinovodnega omrežja se Energetika Ljubljana vključuje v sočasne gradnje z drugo komunalno in prometno infrastrukturo, s ciljem znižanja stroškov in usklajenosti posegov v prostor.

Navedene investicije predstavljajo temelj dolgoročne preobrazbe energetskega sistema družbe ter omogočajo odziv na ključne zahteve sodobnega energetskega okolja.

V družbi LPP se vozni park in infrastrukturne zmogljivosti pospešeno prilagajajo prehodu na brezemisijske tehnologije. V letu 2026 se bo nadaljevala posodobitev voznega parka z uvajanjem novih električnih avtobusov in avtobusov s pogonom na vodik, kar omogoča postopno izločanje starejših vozil na dizelski pogon ter zmanjševanje vplivov na okolje. Načrtovane dobave baterijskih električnih avtobusov in avtobusov s pogonom na vodik ter že izvedene dobave osmih avtobusov s pogonom na vodik ob koncu leta 2025, bodo prispevale k večji stabilnosti obratovanja voznega parka, skrajševanju intervalov voženj in izboljšanju standardov dostopnosti. V letošnjem letu je načrtovana dobava še 28 električnih avtobusov in dveh avtobusov s pogonom na vodik, ob čemer se bodo starejša vozila postopno umikala iz prometa. 

Navedene investicije so nujne za dolgoročno stabilno delovanje voznega parka in temeljijo na usklajenem izvajanju nalog med Mestno občino Ljubljana in izvajalcem javne službe. 

Na področju načrtovanja prometnega omrežja se nadaljuje izdelava strokovnih podlag, med drugim analiza pogojev za prihodnje koridorje hitrega avtobusnega prometa (BRT) ter pregled manjkajočih povezav v mestnem in regionalnem prostoru. Vzporedno poteka nadgradnja informacijskih rešitev, vključno s sistemom za upravljanje polnjenja, novim sistemom sledenja vozil ter rešitvami za razporejanje in delovne naloge, kar bo dodatno prispevalo k večji učinkovitosti izvajanja storitev. 

Na področju prevozov na klic se nadaljuje širitev storitev ter postopno uvajanje novih vozil in postopkov, zlasti na območjih z izrazitejšim povpraševanjem.

Pri izvajanju javnega prevoza potnikov tudi v prihodnje ostajajo v ospredju zanesljivost, varnost in dostopnost storitev. 

Družba Voka Snaga tudi v letu 2026 daje poudarek varni, zanesljivi in visoko kakovostni oskrbi uporabnikov ter vseskozi deluje v skladu s trajnostnimi cilji varstva okolja.

Na zakonodajnem področju bo avgusta izvajanje storitev ravnanja z odpadki zaznamovala pomembna sprememba. Uvedba proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za odpadno embalažo pomeni sistemsko spremembo financiranja ravnanja z odpadki. Del stroškov se bo prenesel na proizvajalce, kar sicer družbi povečuje organizacijska in finančna tveganja, hkrati pa sledi filozofiji, da je za odpadke odgovoren proizvajalec.

Družba bo nadaljevala razvoj infrastrukture na področju ravnanja z odpadki. Načrtovana je gradnja potopnih zbiralnic ter zamenjava obstoječih z novo tehnologijo, pa tudi vzpostavitev nadzemnih zbiralnic za oblačila, odpadno jedilno olje in druge frakcije.

Voka Snaga je v začetku leta povečala obseg upravljanja pri oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajanje je razširila na celotni območji občin Brezovica in Ig. Na področju oskrbe s pitno vodo družba načrtuje obnovo 7 km vodovodnega omrežja in 431 hišnih priključkov. Na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode so predvidene obnove kritičnih odsekov kanalizacije ter nadaljevanje kohezijskega projekta, vključno z gradnjo zadnjega odseka povezovalnega kanala C0 v dolžini 120 m in zaključkom III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana. 

Kljub zahtevnemu regulativnemu in finančnemu okolju družba načrtuje pozitivno poslovanje, nadaljnje investicije v infrastrukturo ter ohranjanje visoke ravni storitev za uporabnike in okolje.

Ob koncu seje so se družbeniki seznanili z informacijo o skupni prijavi družb Energetika Ljubljana in Voka Snaga na javni razpis Republike Slovenije oziroma Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.