Zasedala skupščina Javnega holdinga Ljubljana

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so na seji skupščine obravnavali letna poročila obvladujoče družbe Javni holding Ljubljana in odvisnih družb Energetika Ljubljana, Voka Snaga in LPP za leto 2024.

Odvisni družbi Energetika Ljubljana in Voka Snaga sta poslovali pozitivno. Družba Energetika Ljubljana je realizirala pozitivni poslovni izid v višini 3,5 mio EUR, družba Voka Snaga pa v višini 0,3 mio EUR. Negativni poslovni izid je izkazala odvisna družba LPP v višini 2,4 mio EUR. Obvladujoča družba Javni holding Ljubljana je, v skladu s sklenjeno pogodbo o obvladovanju v letu 2021, pokrila ugotovljeno letno izgubo odvisne družbe LPP, ki je tako poslovno leto 2024 zaključila brez izgube. Družba Javni holding Ljubljana je, po pokrivanju ugotovljene letne izgube odvisne družbe LPP, realizirala pozitivni poslovni izid v višini 5,9 mio EUR.

Družbeniki so sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družbe Javni holding Ljubljana in odvisnih družb v letu 2024. Skupna vrednost realiziranih investicijskih nalog, financiranih s sredstvi družb, je znašala 52,8 mio EUR, od tega 17,2 mio EUR za postavitev plinsko-parne enote (PPE-TOL) v Energetiki Ljubljana. V družbi Voka Snaga so bile investicije sočasnih obnov dotrajanega vodovodnega omrežja prilagojene predvsem dinamiki gradnje kanalizacije v okviru velikega kohezijskega projekta. Pomembnejše investicije družbe LPP so bile odkup strojne in programske opreme sistema Urbana, nakup kombiniranega električnega vozila za prevoz potnikov in dveh vozil za izvajanje storitev kavalir.

V Energetiki Ljubljana so za investicijske načrte namenili skupno 31,7 mio EUR. V ospredju so cilji razogljičenja, povečevanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Z aktivnim razogljičevanjem proizvodnih virov družba pomembno prispeva tudi k projektu MOL – Misija 100 podnebno nevtralnih mest. V okviru ciljev razogljičenja so v Energetiki Ljubljana v letu 2024 zaključevali izgradnjo in pridobili odločbo o poskusnem obratovanju PPE-TOL, obenem pa so aktivnosti že usmerili v rekonstrukcijo premogovnega kotla 1 v nov biomasni kotel v enoti TE-TOL, kar bo povečalo uporabo obnovljivih virov energije in dodatno zmanjšalo uporabo premoga.

Strateškemu cilju razogljičenja virov za proizvodnjo toplote in elektrike med drugim sledijo tudi s projektom načrtovanja postavitve objekta za energijsko izrabo goriva iz komunalnih odpadkov TEO Ljubljana – toplota in elektrika iz odpadkov (v sodelovanju z Voka Snaga), trajnostnim projektom gradnje plovne infrastrukture in malih hidroelektrarn za energetsko izrabo Ljubljanice, postavitvijo fotovoltaičnih elektrarn in z lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice za uporabo vodika v prometu.

V Voki Snagi so za investicijske projekte v letu 2024 porabili 17,2 mio EUR, od tega so namenili več kot polovico za investicije dejavnosti oskrbe s pitno vodo, predvsem obnov omrežja.
V sklopu prvega dela kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje je bila do konca leta 2023 zgrajena vsa kanalizacija v občini Medvode in občini Vodice ter 12.256 m oziroma 98,7 % povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V letu 2024 se gradnja kanala C0 ni izvajala. V sklopu drugega dela projekta, to je nadgradnje Centralne čistilne naprave Ljubljana (CČNL) s terciarnim čiščenjem ter povečanjem njene zmogljivosti, je potekalo poskusno obratovanje objektov in naprav. V sklopu tretjega dela projekta je bilo v letu 2024 zgrajeno 15.131 m kanalizacije (17,0 %). Do konca leta 2024 je bilo skupno zgrajeno 65.792 m kanalizacije (73,9 %).
V letu 2024 se je pokazalo kritično pomanjkanje kapacitet za izrabo gorljivih frakcij in znaten dvig cen prevzema le-teh. Kljub večjemu številu odpovedi okvirnih sporazumov za prevzem gorljivih frakcij s strani izvajalcev, so tekom leta s postopki novih javnih naročil uspeli zagotoviti prevzeme tako, da so konec leta 2024 imeli le manjše količine zalog. Voka Snaga z Energetiko Ljubljana sodeluje pri že izpostavljenem projektu TEO Ljubljana.

V okviru zelenega prehoda so v LPP nadaljevali z uvajanjem trajnostnih rešitev v mestnem potniškem prometu. Meseca maja 2024 je Mestna občina Ljubljana z družbo Autocommerce sklenila pogodbo za dobavo osmih zgibnih, nizkopodnih avtobusov na vodik, ki bodo v letu 2025 dani v najem LPP. Mestna občina Ljubljana se je prijavila na javni poziv EKO sklada in pridobila nepovratno finančno spodbudo za nakup 25 električnih avtobusov. V postopku javnega naročila so bili nato izbrani električni avtobusi ponudnika Autocommerce, ki bodo dobavljeni drugo leto. V LPP so pridobili evropska sredstva za financiranje projekta za izgradnjo električnih polnilnic. Skupaj z Mestno občino Ljubljana so v okviru programa ELENA pridobili sredstva za svetovalne storitve in tehnično pomoč pri projektu GreenMove Ljubljana. Kot izvajalec testiranja opreme in meritev v prometu sodelujejo pri projektu AeroSolfd, ki je osredotočen na inovativne rešitve naknadnega opremljanja vozil za zmanjšanje izpustov na izpušnih ceveh, pri emisijah zavor in onesnaževanje v (pol)zaprtih okoljih.
S 1. julijem 2024 so začeli izvajati Koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu v Osrednjeslovenski regiji. Koncesija je sklenjena za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja. Hkrati je bila z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) podpisana pogodba o izvajanju in sofinanciranju integriranega medkrajevnega in mestnega linijskega prevoza potnikov, s čimer je bilo urejeno financiranje integriranih linij.

Vsi sklepi so bili na seji sprejeti soglasno.