Zasedala Skupščina JHL

Družbeniki so na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana sprejeli poslovne načrte Javnega holdinga Ljubljana in javnih podjetij Energetika Ljubljana, VOKA SNAGA in LPP za leto 2023. Poslovni načrti družb v skupini Javni holding za leto 2023 sledijo ciljem in strategijam razvoja, opredeljenih v strateških načrtih družb za obdobje 2022-2027, ob upoštevanju zadnjih znanih makroekonomskih napovedi in zakonsko znanih poslovnih izhodišč. Vse družbe v skupini Javnega holdinga v letu 2023 načrtujejo pozitivni poslovni izid. V primeru večjih odstopanj od izhodišč za izdelavo poslovnega načrta za leto 2023, uporabljenih v izredno nepredvidljivih in negotovih okoliščinah, bodo družbe pripravile rebalans poslovnega načrta. Javni holding Ljubljana za leto 2023 načrtuje rezultat v višini 4,1 mio EUR, VOKA SNAGA v višini 48 tisoč EUR, Energetika Ljubljana v višini 8,3 mio EUR in LPP v višini 48 tisoč EUR.
Družbe v skupini Javni holding v letu 2023 načrtujejo v investicijske projekte vložiti 79,2 mio EUR lastnih sredstev, vrednost načrtovanih investicij, financiranih s sredstvi občin, pa znaša 4,8 mio EUR. Največ sredstev bo za investicije namenila Energetika Ljubljana, in sicer v višini 48,5 mio EUR (od tega 37,3 mio EUR v izgradnjo plinsko-parne enote PPE-TOL), družba VOKA SNAGA v višini 26 mio EUR in LPP v višini 4,2 mio EUR. Javni holding Ljubljana bo za načrtovane nujne investicijske naloge družbe VOKA SNAGA zagotovil finančna sredstva v obliki dokapitalizacije v višini 2,4 mio EUR, ki bo v glavnini predvidoma izvedena v letu 2024.
V Energetiki Ljubljana je trenutno v zaključni fazi izgradnja obsežnejše investicije PPE-TOL, ki bo nadomestila večino premogovne tehnologije ter predstavlja pomemben korak prehoda v nizkoogljično družbo, hkrati pa je širšega družbenega pomena oziroma skupnega pomena občinam, ki so družbenice Javnega holdinga.
Na področju obnov in gradenj vročevodnega in plinovodnega omrežja se Energetika Ljubljana vključuje v sočasne gradnje, ki potekajo v okviru kohezijskega projekta Čisto zate, »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Na območju MOL poteka gradnja javne kanalizacije v aglomeracijah, hkrati pa se ureja tudi vsa ostala infrastruktura. Prav tako so v načrt vključene obnove omrežja, ki so nujno potrebne za zanesljivo oskrbo odjemalcev.
Pomembnejša večja projekta, ki se bosta odvijala v prihodnjih letih, sta postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov (OEIO), kjer Energetika Ljubljana sodeluje z družbo VOKA SNAGA, ter gradnja plovne infrastrukture in malih hidroelektrarn za energetsko izrabo Ljubljanice, s ciljem vzpostavitve krožne plovne poti po Ljubljanici. Z izvedbeno fazo se bo v letu 2023 nadaljeval projekt proizvodnje in vtiskovanje biometana v distribucijsko omrežje zemeljskega plina, kot prvi korak k razogljičenju oskrbe odjemalcev z zemeljskim plinom.
VOKA SNAGA načrtuje investicije v obnove v višini 22,5 mio EUR in v razvoj 3,5 mio EUR, financirane s sredstvi družbe. Na področju obnov je največ sredstev načrtovanih za zamenjavo dotrajanih cevovodov in sicer 15,5 mio EUR. Obnove vodovoda so načrtovane tudi na petih novih območjih aglomeracij, kjer bo MOL začel z gradnjo kanalizacije (Gameljne, Galjevica, Ježica, Kozarje, Ilovica in Ižanska cesta sever – 1. del). Na navedenih odsekih omrežja bo skupno obnovljenih 20,7 km vodovoda in 1,1 km kanalizacije. Za zamenjavo smetarskih vozil, zabojnikov, stiskalnic in delovne opreme za ravnanje z odpadki je predvidenih 2,1 mio EUR. Načrtovane so tudi investicije v izboljšave v postopku obdelave odpadkov v RCERO v višini 4,1 mio EUR, ki bodo financirane s sredstvi občin.
Širitev javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode je načrtovano v primestnih občinah Dobrova – Polhov Gradec, Horjul in Medvode. Skupaj bo zgrajene 1,1 km kanalizacije. Načrtovana širitev infrastrukture za zbiranje odpadkov zajema tudi vgradnjo štirih podzemnih zbiralnic in gradnjo dveh mini zbirnih centrov.
V družbi LPP je najpomembnejša investicija v letu 2023 nabava avtobusov na stisnjen zemeljski plin za izvajanje mestnih linijskih prevozov, saj je vloga mestnega potniškega prometa ključna za zmanjšanje negativnega vpliva osebnega motornega prometa na okolje. Poleg tega je predvidena tudi nabava dodatnega električnega vlakca in dveh novih kavalirjev, izvedba karoserijskih obnov avtobusov, ureditev prostorov delavnic in lokacije družbe na Celovški cesti 160, nabava opreme za delavnice in tehnične preglede ter nadgradnja opreme za sistem Urbana.
Družbeniki so se v nadaljevanju seje seznanili tudi z razširjeno informacijo o poslovanju družb v skupini Javnega holdinga za obdobje januar – september 2022 ter z informacijo o oceni poslovanja za leto 2022. Na osnovi zadnjih znanih podatkov pričakujemo, da bo Energetika Ljubljana poslovanje v letu 2022 zaključila brez izgube. Ocenjeno letno izgubo odvisnih družb VOKA SNAGA v višini 2,7 mio EUR in LPP v višini 4,9 mio EUR bo na bilančno presečni datum pokrila obvladujoča družba Javni holding Ljubljana, skladno s Pogodbo o obvladovanju, tako, da bosta odvisni družbi poslovno leto 2022 zaključili brez izgube, Javni holding Ljubljana pa bo ustvaril dobiček v višini 707 tisoč EUR.
Družbeniki so sprejeli sklep za prenehanje mandata direktorice družbe JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Zdenke Grozde. Na njeno mesto so družbeniki imenovali Krištofa Mlakarja, dosedanjega direktorja JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. Za vodenje družbe JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. so družbeniki imenovali Davida Polutnika, dosedanjega vodjo Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na MOL, ki je pred imenovanjem odstopil kot član nadzornega sveta družbe JAVNI HOLDING Ljubljana. Za članico nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana je bila namesto Davida Polutnika na predlog MOL imenovana Mateja Avbelj Valentan.
Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.