Zasedanje Skupščine JHL in Sveta ustanoviteljev javnih podjetij

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so na seji skupščine obravnavali letna poročila Javnega holdinga in odvisnih družb Energetika Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP ter konsolidirano letno poročilo skupine Javni holding Ljubljana za leto 2022. Skladno s pogodbo o obvladovanju je obvladujoča družba Javni holding pokrila ugotovljeno izgubo za leto 2022 odvisnima družbama JP Voka Snaga v višini 2,4 mio EUR in LPP v višini 4,9 mio EUR, ki sta tako zaključili poslovno leto brez izgube, Javni holding pa je dosegel pozitivni poslovni izid v višini 1,1 mio EUR. Energetika Ljubljana je v letu 2022 realizirala čisti poslovni izid v višini 0,8 mio EUR. Vpliv na negativni rezultat JP Voka Snaga je imela predvsem visoka cena električne energije, visoki stroški pogonskih goriv in višji stroški dela pa so vplivali na slabši rezultat LPP. Po izločitvi vseh medsebojnih transakcij med družbami v skupini Javni holding Ljubljana, je konsolidirani čisti poslovni izid skupine za leto 2022 negativen v višini 6,0 mio EUR.

Družbeniki so sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družb v skupini v letu 2022. Vrednost realiziranih investicijskih nalog financiranih s sredstvi družb je v letu 2022 znašala 87,2 mio EUR, od tega 35,1 mio EUR za postavitev plinsko parne enote PPE-TOL.

Energetika Ljubljana je investicijski načrt realizirala v višini 62,8 mio EUR, med katerimi največji delež predstavlja investicija v izgradnjo plinsko parne enote PPE-TOL. Za obnovo in razvoj vročevodnega in plinovodnega omrežja je v letu 2022 namenila skupaj 11,6 mio EUR. Največ investicij na omrežju je bilo realiziranih ob sočasnih gradnjah s kanalizacijo ali cestno infrastrukturo.
Poslovno leto 2022 so zaznamovale zahtevne razmere na energetskih trgih, s številnimi spremenljivkami. Povečana negotovost je vplivala tako na zanesljivost dobave kot tudi na rast cen energentov. V družbi Energetika Ljubljana so veliko pozornosti namenili zanesljivi in varni oskrbi uporabnikov, saj kljub izredno neugodnim razmeram nihče od odjemalcev ni ostal brez dobavljene toplote, električne energije, niti brez plina. Neprekinjena oskrba je bila v letu 2022 ključna prioriteta, veliko pozornosti pa so posvečali tudi doseganju podnebne nevtralnosti v smeri evropskega zelenega dogovora o zmanjšanju emisij in trajnostnega energetskega razvoja. Postavitev plinsko parne enote (PPE-TOL) predstavlja pomemben korak na poti k razogljičenju daljinskega ogrevanja. V teku so tudi drugi projekti, ki sledijo zavezam o povečevanju deleža uporabe obnovljivih virov energije, in sicer projekt zamenjave obstoječih premogovnih kotlov s kotli na biomaso, projekt izgradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov (OEIO), trajnostni projekt gradnje plovne infrastrukture in malih hidroelektrarn za energetsko izrabo Ljubljanice ter projekt pridobivanja biometana za razogljičenje sistema distribucije zemeljskega plina. Na podlagi odločitve o uvedbi vodika kot pogonskega goriva za avtobuse mestnega potniškega prometa, so pričeli s projektom postavitve vodikove polnilnice na lokaciji P&R Stanežiče.

V družbi JP Voka Snaga so za investicijske projekte v letu 2022 porabili 17,2 mio EUR, od tega 68,6 % v obnove in nadomestitve, 31,4 % pa v razvojne naloge. Dela na največjem kohezijskem projektu v tej evropski finančni perspektivi, projektu Čisto zate, so potekala skozi vse leto. S projektom bo ukinjenih 6.400 greznic, od tega na območju MOL 4.500, ki so že desetletja grožnja kakovostni pitni vodi. Na območju občin Medvode in Vodice, ki sta gorvodno od Ljubljane in se zato odpadne vode stekajo v Ljubljano, pa 1.900 greznic, ki prav tako predstavljajo nevarnost za onesnaženje pitne vode. Vzporedno z dograjevanjem kanalizacije poteka tudi sočasna obnova vodovoda. V sklopu nadgradnje CČN Ljubljana s terciarnim čiščenjem ter povečanjem njene zmogljivosti, so se zaključili objekti na liniji vode. Aktivno so potekala tudi dela na objektih linije blata. V sklopu tretjega dela projekta so se v letu 2022 izvajala dela na vseh območjih aglomeracij nad 2000 PE. Zgrajene je bilo 9,5 km nove kanalizacije.
JP Voka Snaga aktivno sodeluje z Energetiko Ljubljana pri skupnem projektu »Vzpostavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov« in pripravah podlag za projekt »Termična predelava blata iz komunalnih čistilnih naprav«.
Z 69,8-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov Ljubljana ostaja evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov in primer dobre prakse, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi. Decembra 2022 so uspešno vzpostavili sistem za sejanje stabilata kot nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. S tem projektom, ki je investicija MOL in občin sovlagateljic, se zmanjšuje odvisnost stroškov sežiga v tujini in razdalja odvoza odpadkov, kar prispeva k zmanjševanju emisije toplogrednih plinov v okolje - manj prevozov je manj CO2. V uličnih koških je bilo v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2021 pobrano za 18,7 odstotkov manj mešanih komunalnih odpadkov, predvsem embalaže prehrambnih artiklov. Vzrok zmanjšanja je omilitev epidemije v prvem polletju 2022, količine odpadkov v koških so se vrnile na nivo pred epidemijo.

Vrednost realiziranih investicij v letu 2022 pri LPP je za 3,9 odstotkov večja od načrtovane. Največ sredstev je bilo porabljenih za nakup 26 novih avtobusov, od tega 14 medkrajevnih avtobusov, 10 mestnih nizkopodnih zgibnih avtobusov in 2 midi busa. V novembru je bila uvedena nova linija 10, ki je z javnim potniškim prometom povezala naselja Podgrad, Zalog in Zadobrova. Za ta namen so na LPP zahtevnosti proge prilagodili oba midi busa. V letu 2022 so na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana zagotavljali prevoz pacientom, starejšim in invalidom.
Junija so v sklopu konference »VELO-CITY« testirali dva električna avtobusa, jeseni pa je bil javnosti predstavljen avtobus na vodik. V letu 2023 je gotovo eden bolj pomembnih izzivov uvajanje vodika kot pogonskega goriva za avtobuse.
V začetku leta 2022 se je družba LPP soočala z izzivi, ki so izhajali predvsem iz visokih stroškov energentov, na poslovanje pa so vplivali tudi državni ukrepi in priporočila v zvezi z epidemijo COVID, saj je do 21. 2. 2022 veljala omejitev glede števila prepeljanih potnikov, obvezen je bil tudi pogoj PCT za vse potnike. Potniki se sedaj vračajo in v zadnji četrtini leta so prepeljali enako število potnikov kot v primerljivem obdobju leta 2019.

V nadaljevanju seje so se družbeniki seznanili z informacijo o poslovanju Javnega holdinga in odvisnih družb za obdobje januar – marec 2023. Energetika Ljubljana je dosegla pozitivni rezultat v višini 4,1 mio EUR, negativni rezultat pa izkazujeta JP Voka Snaga v višini 2,5 mio EUR in LPP v višini 2,2 mio EUR. Javni holding je dosegel pozitivni poslovni izid v višini 10 tisoč EUR.

Skupščini je sledila seja Sveta ustanoviteljev, na kateri so člani obravnavali predlog družbe JP Voka Snaga o spremembi obračunskega obdobja za storitve ravnanja z odpadki pri podzemnih zabojnikih. Do zdaj se je za obračunsko obdobje te storitve upoštevalo obdobje od 15. v mesecu do 16. v naslednjem mesecu. Zaradi poenostavitve in boljše preglednosti za uporabnike bo po novem obračunsko obdobje veljalo od 1. do zadnjega v mesecu. Za prehod na nov obračun bo za obdobje od 16. 5. do 30. 6. 2023 izveden en obračun za mesec in pol. Prvi obračun po novem bo izveden za julij 2023, uporabniki pa bodo račune prejeli v prvih dneh avgusta 2023. Cene teh storitev se ne spreminjajo. Ob zaključku seje so se člani Sveta ustanoviteljev seznanili z obvestilom o kreditnih pogojih kratkoročnih zadolžitev Energetike Ljubljana in LPP.

Vsi sklepi so bili na sejah sprejeti soglasno.