Objavljeno:
Zdravstveni dom Ljubljana postal kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije
Foto: Ana Lasič Simeunović, ZD Ljubljana
Zdravstveni dom Ljubljana je postal kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) na področju družinske medicine. Imenovanje potrjuje zavezanost Zdravstvenega doma Ljubljana najvišjim merilom v medicini in z njo povezani znanosti prinaša vrhunske rezultate, ki jih prepoznava tudi svetovna strokovna javnost.
Imenovanje pomeni višjo prepoznavnost na nacionalni in mednarodni ravni ter večjo možnost za sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ustanovami. Pacienti bodo neposredno čutili dodano vrednost skozi kakovostno storitev in inovativne pristope, ki jih Zdravstveni dom Ljubljan razvija in izvaja.
Imenovanje velja štiri leta, od 27. januarja 2026 do 26. januarja 2030, za njegovi vodji pa sta bili imenovani direktorica prof. dr. Antonija Poplas Susič in strokovna direktorica Eva Vodnik.
Ob prejemu priznanja je direktorici Zdravstvenega doma Antoniji Poplas Susič čestital župan Zoran Janković, foto: Katja Kodba
Družinska medicina in zdravstvena nega sta temelja primarnega zdravstva
Družinska medicina in zdravstvena nega predstavljata temelj primarnega zdravstva, saj zagotavljata prvi stik z zdravstvenim sistemom, kontinuiteto oskrbe, celovite storitve, preventivno oskrbo in usklajevanje med različnimi storitvami. Zdravstveni dom Ljubljana je s svojim timskim in integriranim načinom dela dokazal, da izpolnjuje najvišje strokovne standarde in je sposoben znanje deliti ter širiti na mednarodni ravni.
Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, prof. dr. Antonija Poplas Susič, je ob pridobitvi naziva dejala:
»S tem prestižnim imenovanjem je Zdravstveni dom Ljubljana postal del mednarodne mreže za sodelovanje, ki jo je SZO vzpostavila v podporo svojemu programu na državni, regionalni in svetovni ravni. To imenovanje je za Zdravstveni dom Ljubljana dokaz, da je SZO prepoznala naše timsko delo in integriran način oskrbe, ki ga izvajamo, z vsemi implementiranimi novimi pristopi in novimi orodji kot doprinos k zdravju populacije. Prepoznala je tudi to, da smo to znanje sposobni deliti in širiti.«
Prof. dr. Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, foto: Katja Kodba
Več kot 800 kolaborativnih centrov v več kot 80 državah
Dr. Melitta Jakab, vodja urada Evropskega centra za primarno zdravstveno varstvo SZO, izpostavlja strateški vidik sodelovanja SZO s kolaborativnimi centri ter kaj pomeni biti del tako pomembne družine. Poudarja, da je:
»Slovenija je na področju razvoja družinske medicine ena izmed vodilnih držav, tako z vidika izobraževanja in usposabljanja kot tudi z vidika izvajanja modelov zdravstvenih storitev v praksi. Zdravstveni dom Ljubljana med druge kolaborativne centre prinaša praktične in sistemske izkušnje: multidisciplinarno timsko delo, usmerjenost v skupnost ter močne povezave med izobraževanjem in prakso.«
Z imenovanjem je Zdravstveni dom Ljubljana postal del mreže več kot 800 kolaborativnih centrov v več kot 80 državah, med katerimi so ugledne ustanove, kot so Department of Emergency Medicine na Univerzi Johns Hopkins, Stanford Center for Biomedical Informatics na Univerzi Stanford, Nuffield Department of Primary Care Health Sciences na Univerzi Oxford in Institute of Public Health and Nursing Research, Department of Social Epidemiology na Univerzi v Bremnu.
Sodelujoči centri so ustanove, ki sodelujejo tudi pri krepitvi državnih virov v smislu informacij, storitev, raziskav in usposabljanja za razvoj nacionalnega zdravja. So bistven in stroškovno učinkovit mehanizem sodelovanja, za ZD Ljubljana pa je to priznanje njegovemu delu za krepitev ustrezne zdravstvene oskrbe uporabnikov
SZO prek teh centrov državam članicam zagotavlja strokovno znanje, modele timskega dela in postopke za izboljšanje kakovosti primarnega zdravstva.
ZD Ljubljana zavezan kakovosti tudi kot kolaborativni center
Strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Eva Vodnik, dr. med. spec., izpostavlja program zavoda kot kolaborativnega centra:
»Program je namenjen krepitvi vodstvenih, organizacijskih in analitičnih kompetenc v primarnem zdravstvu. Glavni cilj programa je krepitev članov timov primarnega zdravstva ter podpora razvoju trajnostnih, multidisciplinarnih in na posameznika osredotočenih sistemov. Program je napreden, saj ne ponuja zgolj predavanj, temveč zajema interaktivno učenje, mednarodno izmenjavo izkušenj ter razvoj konkretnih projektov za izboljšanje primarnega zdravstva v državah udeleženkah. S tem želimo krepiti vlogo družinske medicine kot nosilne stroke primarnega zdravstva, spodbujati timsko delo in interdisciplinarno sodelovanje in podpreti države jugovzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije pri reformah primarne ravni zdravstva. Ta program istočasno pomeni strokovno usposabljanje ter predstavlja platformo za krepitev ugleda primarnega zdravstvenega sistema.«
Kot kolaborativni center bo Zdravstveni dom Ljubljana:
- krepil kompetence članov timov primarnega zdravstva,
- spodbujal multidisciplinarno in na posameznika osredotočeno oskrbo,
- omogočal mednarodno izmenjavo izkušenj in implementacijo dobrih praks,
- prispeval k razvoju primarnega zdravstva v jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Srednji Aziji.
Eva Vodnik, dr. med. spec., strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, foto: Katja Kodba
Kaj imenovanje pomeni za paciente?
Pacienti Zdravstvenega doma Ljubljana bodo neposredno občutili prednosti imenovanja: zdravstvena oskrba bo še bolj celovita in usklajena, z večjo kontinuiteto in večjim poudarkom na preventivi. Zavod bo še naprej in lažje uvajal sodobne in preverjene pristope, spodbujal timsko delo med različnimi strokami ter zagotavljal, da so potrebe posameznika vedno v središču obravnave. Vse to pomeni še bolj kakovostno, učinkovito in inovativno primarno zdravstveno varstvo.
Predstojnica Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva v Zdravstvenem domu Ljubljana, prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, predstavlja cilje, ki jih mora zavod kot kolaborativni center doseči, ter kaj s tem pridobijo zaposleni in pacienti.
»Imenovanje za kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije bo omogočilo, da dobre prakse, ki jih razvijamo, ne ostanejo lokalne, ampak jih lahko primerjamo z modeli iz drugih držav, jih nadgrajujemo na podlagi rezultatov mednarodnih raziskav in jih delimo naprej – v druge države in v druge zdravstvene sisteme. Predvsem pa med ljudi. To pomeni več neposrednega sodelovanja, več strokovne izmenjave in več možnosti za razvoj kompetenc. Hkrati pa pomeni tudi višje standarde. To spodbuja kakovost, sistematičnost in dolgoročno stabilnost razvoja primarnega zdravstva.«
Prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, predstojnica Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva v Zdravstvenem domu Ljubljana, foto: Katja Kodba