Zgodovina pod Tržaško cesto

Izkopavanja so potrdila, da je Tržaška cesta na celotnem poteku med Trgom mladinskih delovnih brigad in Gimnazijo Vič zgrajena skoraj v isti osi kot njena rimskodobna predhodnica, ki je vodila proti Akvileji v današnji Italiji in se je v antiki imenovala via publica Aquileia – Emona.

Več o prenovi Tržaške ceste, ki sodi v projekt ureditve kolesarske mreže v MOL, podprt z mehanizmom CTN, preberite tukaj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Več na www.eu-skladi.si.

Zanimiva odkritja

V zasutju grobne jame je bilo odkritih več oljenk, med njimi tudi ta na fotografiji, ki je ohranjena skoraj v celoti. Foto: Matija Lukić

Med odkritim je potrebno omeniti v celotni širini dokumentirano cestišče s stranskima jarkoma za odvodnjavanje v križišču Prešernove in Rimske ceste, dopolnjen tloris emonskih predmestnih stavb ter poznorimske grobove, ki so pri Lekarni Bohinc bili vzpostavljeni na njihovih ruševinah.
Izstopajo še skeletni pokopi v sarkofagih iz 3. in 4. stoletja na območju Trga Mladinskih delovnih brigad, še ne dovolj poznan del zahodno emonske nekropole na območju stavbe nekdanje Občine Vič, zidan vodnjak z ritualno deponiranimi oltarji in deli pokopališke arhitekture na prostoru med Tobačno in Oražnovo ulico ter več nagrobnih spomenikov.

Moderna vpadnica v Ljubljano iz zahoda (današnja Tržaška cesta) je bila vzpostavljena v 18. stoletju, v času vladavine Marije Terezije. Med izkopavanji so ob tej cesti do zdaj dokumentirali že tudi dva vodnjaka.  Foto: Matija Lukić

Arheologi pričakujejo, da bodo s tokratnimi raziskavami uspeli raziskati dobršen del arheoloških sledov, ki bodo omogočili rekonstrukcijo obsega nekropole proti zahodu, severu in jugu ter dali vpogled v izgled posameznih grobov in pokopališke arhitekture. Nadejajo se, da bodo uspeli natančneje dokumentirati in zamejiti identificirano, a iz vidika natančnejšega poteka dokaj nepoznano zahodno vpadnico v Emono. Osredotočali se bodo tudi na sledove morebitne arhitekture, umeščene med pokopališče in cesto, ki bi se lahko kazala v obliki stanovanjskih zgradb ter gospodarskih in kultnih objektov. Posebno pozornost bodo namenili tudi vprašanju, kdaj točno je zahodna vpadnica v Emono bila opuščena, oziroma, če je morda, skupaj z že vzpostavljeno arhitekturo, bila neprekinjeno uporabljana še v srednji in morda celo zgodnji novi vek.