Živali v ZOO Ljubljana pozimi

Čeprav mnogi obiskovalci mislijo, da se pozimi skoraj vse živali skrivajo v toplih zavetjih, je resnica pogosto ravno nasprotna. Če si želite ogledati živali v zimski in svatovski preobleki ter jih opazovati v bojnih in osvajalskih tehnikah, potem je zima pravi čas za obisk.

Mačji pandi sta prilagojeni na hladnejše razmere, zato jima svež zrak in nižje temperature, podobne podnebju njunega naravnega okolja, zelo ustrezajo. Na takšne razmere sta odlično prilagojeni z gostim kožuhom in kosmatim repom, ki si ga kot dodatno »odejo« ovijeta okoli telesa. Tudi živali severnih dežel, kot so losi in severni jeleni, so pozimi pogosto živahnejše kot poleti. Samec losa Olaf, poimenovan po znanem snežaku iz risanke Ledeno kraljestvo, bo kmalu odvrgel rogovje, samica Queeny pa ga sploh nima. Gostejša in mehkejša zimska dlaka v tem času »krasi« tudi sike, svinjske jelene, severne jelene in druge parkljarje.

Posebna zanimivost so »Božičkovi« severni jeleni. Samci so po koncu paritvene sezone že izgubili rogovje. Vseeno boste v ogradi opazili severne jelene z rogovjem, a to niso samci, ampak samice, ki so edine rogate predstavnice jelenov. Le-te obdržijo rogovje pogosto do marca ali celo aprila. V divjini jim namreč pomagajo pri dostopu do hrane pod snegom, da se lahko dobro pripravijo na kotenje mladičev v maju.

Ko severni jeleni prenehajo z merjenjem moči, se boji razvnamejo v ogradi alpskih kozorogov. Med decembrom in januarjem se ZOO-jeve gorske strmine za kratek čas spremenijo v prizorišče glasnih trkov mogočnih rogov. V tem času samci uprizarjajo dramatične dvoboje in dvorjenje, v katerem odločata izkušnja in vzdržljivost, ne le moč.

Zimske razmere zelo dobro prenašajo tudi sibirski tigri, ki so na mraz prilagojeni z gosto podlako, ki deluje kot toplotni izolator, daljšo zimsko dlako, ki odbija sneg in preprečuje, da bi se koža zmočila, ter dodatno plastjo podkožnega maščevja, ki pomaga ohranjati toploto. Gosta dlaka z maščobno podlogo sibirskih tigrov deluje kot naravna zimska bunda, ki jih ščiti v najhladnejših dneh. Zimske razmere pogosto celo spodbujajo njihovo aktivnost.

Tudi lanskoletna slavljenka, slonica Ganga, ima rada sneg. Oskrbniki ji občasno naredijo snežaka, v katerega ji skrijejo priboljške, da spodbudijo njeno raziskovalno vedenje. Od lani ima lamelne zavese, ki ji pozimi pomagajo ohranjati toploto v notranjem prostoru, hkrati pa ji omogočajo, da se, kadar želi, na kratko sprehodi tudi na svež zrak.

Kuratorka Saša Purkart o pripravah na zimo pravi: »Na zimo se v živalskem vrtu vsako leto skrbno pripravimo. Vse živali imajo možnost umika v zavetje ali ogrevane prostore, nekatere pa uporabljajo tudi ogrevane skale, na katerih lahko počivajo, kot denimo azijska leva. Poleg tega številnim živalim v hladnejšem obdobju nekoliko povečamo obroke, saj so njihove energijske potrebe zaradi nizkih temperatur večje.«

Kdor še ni videl zimskega spanja ali hibernacije rjavega medveda ima v ZOO Ljubljana enkratno priložnost. Medvedka Pombi spi v široki cevi, zavita v slamo, a z glavo pogosto obrnjeno proti obiskovalcem. Občasno se prebudi, malo sprehodi in iztrebi, potem pa spet nadaljuje zimski dremež. V ZOO Ljubljana živalim zagotavljajo pogoje, čim bolj podobne naravnim. Jeseni jih zato hranijo z energijsko bogatejšo hrano, da si ustvarijo zaloge posebne rjave maščobe, ki jim omogoča miren zimski počitek. Poleg medvedk v svojih prezimovališčih spijo tudi grška in ruska želva, močvirske sklednice, žoltoplaz, progasti gož, močeradi in tenreki.

Povsem drugače zimo preživljajo kanadski bobri. Oni ne spijo zimskega spanca, zato jih lahko pogosto opazujemo, kako na kopnem grizljajo svoj dnevni obrok – veje, listnato in gomoljno zelenjavo. Pred mrazom jih varuje gost, vodoodbojen kožuh in plast podkožne maščobe, ki je hkrati energetska rezerva. Za počitek se umaknejo v suh, topel brlog, ki je v notranjem bobrišču v ZOO Ljubljana lepo viden tudi obiskovalcem.

»Med aktivnejšimi tudi v hladnejšem vremenu so presenetljivo nekatere savanske in puščavske vrste. Te so namreč prilagojene velikim temperaturnim nihanjem, vročim dnevom in hladnim nočem v svojem naravnem okolju, zato jim nižje temperature ob ustreznem zavetju ne predstavljajo posebne težave. Med takšne sodijo denimo antilope, noji in dvogrbe kamele,« je pojasnil oskrbnik Anže Rupnik iz Živalskega vrta Ljubljana.

Kljub temu, da marsikdo misli, da zima ni čas za obisk živalskega vrta, se zelo moti. ZOO Ljubljana pozimi ni samo prostor za opazovanje živali, temveč tudi prijetna naravna oaza sredi mesta. Zimski sprehod po živalskem vrtu ponuja svež zrak, mir, drugačen pogled na živali in občutek, da si del narave tudi takrat, ko se zdi, da se je ta nekoliko umaknila v tišino. Ste že kdaj v ZOO vzeli daljnogled? Vabimo vas, da doživite to izkušnjo tudi s tem praktičnim vizualnim pripomočkom.

Prikazali smo le manjši utrip iz živalskega vrta – tudi pri drugih živalih je pozimi pestro in zanimivo, o čemer se lahko prepričate sami. Prav zato je zima eden najlepših letnih časov za obisk živalskega vrta.