petek, 7. 5. 2021

Podelili smo najvišja priznanja mesta Ljubljana

Ob 9. maju, mestnem prazniku, smo na Ljubljanskem gradu podelili najvišja priznanja mesta Ljubljane. Častna meščanka in častni meščan sta letos postala dr. Spomenka Hribar in dr. Peter Čeferin.

Častni meščan dr. Peter Čeferin

foto

Naziv časni meščan Ljubljane je prejel starosta slovenskega odvetništva dr. Peter Čeferin.

Legendarni doktor pravnih znanosti, ki ga odlikujejo pogum, izjemna retorična spretnost, poglobljen analitični pristop in dostojanstvena drža, za svojega klienta stori vse, kar more in kar mu dopuščajo predpisi.
Za vrednote odvetništva in neodvisnost odvetnikov se zavzema že zavidljivih 54 let. Leta 1993 je skupaj s sinovoma Rokom in Aleksandrom ustanovil odvetniško družbo, ki je postala ena največjih v Sloveniji in v kateri odvetniško dejavnost uspešno opravlja še danes.
Konec osemdesetih let je bil član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nekaj let kasneje član Državnega sveta Republike Slovenije. Deloval je tudi kot podpredsednik Odvetniške zbornice Slovenije, ki mu je kasneje za življenjsko delo podelila najvišje priznanje, plaketo dr. Danila Majarona.
Od leta 1967 je zastopal več tisoč klientov, ki so se v kazenskem postopku spopadali z državo. Pri tem nikoli ni zagovarjal nikakršnih privilegijev za odvetnike, saj rad poudari, da sta poseben pomen in položaj odvetništva izraz skrbi za varstvo človekovih pravic in svoboščin.
Je avtor več strokovnih in znanstvenih monografij s področja odvetništva, v leposlovnih delih pa svojo odvetniško kariero predstavlja tudi na duhovit način in z zelo odkrito osebno izpovedjo, s čimer pomembno prispeva k popularizaciji tega zahtevnega poklica.
Dr. Peter Čeferin je odločen borec za človekove pravice in demokracijo, z dolgoletnimi izkušnjami in zdravim pogledom na svet je pronicljiv in zmeraj zanimiv sogovornik, ki izžareva strast do dela ter neizmerno ljubezen do svoje družine in življenja.

foto

Častna meščanka dr. Spomenka Hribar

foto

Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela filozofinja, sociologinja, publicistka in intelektualka dr. Spomenka Hribar.
Neumorna zagovornica človekovih pravic in dostojanstva ter demokracije kot nujno potrebnega okvira za njihovo spoštovanje je v slovenski politični in družbeni prostor zasadila idejo narodne sprave, ki je temeljito spremenila našo zgodovinsko in etično zavest.
Predlagatelj za naziv častne meščanke glavnega mesta Ljubljane Boris A. Novak je med drugim zapisal: »Slovenska družba dolguje koncept sprave, ki je temeljito spremenil našo zgodovinsko in etično zavest, predvsem Spomenki Hribar. Pogumno je zdržala krčevito zanikanje resnice, za katero se je borila, ter osebne diskvalifikacije, ki jim je bila izpostavljena – ta uporniška, preroška in čista drža, spričo katere se je je prijel vzdevek »slovenska Antigona«, pa je tudi pozneje ostala značilna za njeno kritično delovanje in nelahek položaj v ozkosrčni družbi.«
Spomenka Hribar ni bila le priča, ampak tudi soustvarjalka pomembnih zgodovinskih procesov, ki so oblikovali našo nacionalno bit. Ob koncu prelomnih osemdesetih let je bila ena izmed osrednjih osebnosti kroga Nove revije in je imela odločilen vpliv na globinsko spremembo družbene klime v Sloveniji. Kot ena izmed vodilnih aktivistov slovenske pomladi in vplivna poslanka prelomne »zadnje Skupščine« je dejavno sodelovala pri slovenski osamosvojitvi.
S pogumno, moralno tankočutno, a hkrati tudi kritično držo je vselej stremela k preseganju ideoloških razhajanj z dialogom in svobodo izražanja. Še danes argumentirano in dostojanstveno brani nedotakljivost demokracije, obsoja ozkost duha in kršitve človeške integritete ter si prizadeva za spoštovanje vseh, tako živih kot mrtvih. Tako se tudi danes pokončno upira vsakršnemu novodobnemu enoumju, tudi če gre za njene dovčerajšnje politične soborce.

Nagrade mesta Ljubljane so letos prejeli

Gojko Zalokar

Športni sodnik, trener in pionir na področju rekreacije je življenje posvetil skrbi za širjenje, razvoj in popularizacijo športa na vseh ravneh. Vodil je vrsto tekmovalnih projektov ter v športne panoge in tekmovanja uvajal merilne elektronske tehnologije, najprej kot vodja Trim servisa, nato kot direktor Timinga Ljubljana.
Napredna izvedba 1. Ljubljanskega maratona leta 1996, Svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki in Evropskega mladinskega prvenstva v atletiki v Ljubljani mu je prinesla sloves kvalitetnega organizatorja ter izvajalca meritev in računalniške obdelave podatkov v različnih športnih panogah tako doma kot v tujini, Timing pa uvrstila v svetovni vrh merilnih ekip.

mag. Suzana Antič

Ravnateljica Vrtca Trnovo in vodja Aktiva ravnateljev ljubljanskih vrtcev že 37 let predano in vizionarsko deluje na področju predšolske vzgoje. V okviru mednarodne skupine INCO je predšolsko dejavnost pionirsko vnesla v sistem razvoja novih rešitev iz teorije v prakso, sodelovala je pri mnogih komisijah in konferencah ter objavila več strokovnih člankov.
Zadnja leta se posveča razvoju Projektnega dela z lutko, ki je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo ustvaril nov poklicni profil pedagoški lutkar. Za svoj prispevek je bila leta 2010 nagrajena za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v predšolski vzgoji, »njen« vrtec pa je bil leto kasneje nagrajen še z zlato kocko. Odlikuje jo neizmerna ljubezen do otrok, in ti ji ljubezen tudi vračajo.

Drago Banović

Odličen poznavalec športa in športne infrastrukture je leta 1981 v Javnem zavodu Tivoli prevzel funkcijo v. d. direktorja in v njem ostal dejaven vse odtlej. Aktivno je sodeloval v različnih klubih in društvih ter v vseh organizacijskih odborih evropskih in svetovnih prvenstev, ki jih je gostila Ljubljana. Svoje znanje in bogate izkušnje je skupaj s sodelavci vtkal v obnovo, izgradnjo in upravljanje ljubljanske športne infrastrukture, na primer v Atletski in Gimnastični center, Center Stožice in Kopališče Ilirija. Po njegovi zaslugi imajo naši športniki za vadbo in tekmovanja vselej najboljše pogoje, Ljubljana pa je na športnem in kulturnem področju pritegnila še večjo mednarodno pozornost.

Marjan Gorup

Ravnatelj s 43 leti delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja je zaslužen za pomoč mnogim otrokom in mladostnikom v stiskah. Kot certificirani psihoterapevtski strokovnjak je razvil posebno metodo intenzivnega skupinskega dela z mladimi in jo s predavanji približal tudi svojim kolegom. Spoštovan član republiškega odbora Združenja ravnateljev in vodja področnega aktiva Združenja ravnateljev v MOL ter drugih strokovnih organov si prizadeva aktivno vplivati na razvoj šolskega sistema in miselnost strokovnih delavcev skladno z razvojem družbe.
Osnovna šola Prežihovega Voranca pod njegovim vodstvom vse od leta 1997 uživa velik ugled na področju klasičnega humanističnega izobraževanja in večjezičnosti.

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Prostovoljna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem, je bila ustanovljena leta 1990. Danes na območju MOL deluje pet skavtskih rodov s skupno skoraj 600 člani, v celotni Sloveniji pa je skavtov, starih od 6 do 21 let, več kot 5000. Osnovni namen vzgoje v združenju je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali pristne, samostojne in trdne osebnosti ter odgovorni državljani. Njihova najodmevnejša akcija je Luč miru iz Betlehema, s katero zbirajo sredstva za različne humanitarne namene. Vsako leto pa izvedejo tudi več kot 300 taborov in drugih dejavnosti s področja varovanja narave, zdravja in krepitve kompetenc.

Plakete mesta Ljubljane so prejeli

dr. Viktor Pust

Ljubljani je poklonil kvalitetno urbanističnoarhitekturno zgodbo z veliko mero družbene odgovornosti. Koseški terasasti bloki so še danes med bolj prepoznavnimi soseskami, vpisani so v register nepremičninske kulturne dediščine. Ob načrtovanju arhitekture je dr. Pust deloval tudi kot publicist, raziskovalec in član civilnih združenj – vse z namenom izboljšave slovenske stanovanjske arhitekture in kakovosti bivanja. Neprecenljiva so tudi njegova razmišljanja o novih modelih stanovanjske gradnje, ki jih je kot docent delil z mladimi na Fakulteti za arhitekturo.

Igralski kolektiv Šentjakobskega gledališča Ljubljana

Častitljivih sto let gledališko družino z več kot 130 člani povezujeta strast do ustvarjanja ter predano in požrtvovalno delo. Njeni dosežki na področju ljubiteljskega gledališča so osupljivi, hkrati pa jo spoštujemo kot ambasadorko zavedanja o živosti in pomenu ljubiteljstva na področju uprizoritvenih umetnosti. Odlikuje jo vrhunska gledališka praksa, ki temelji na prostovoljstvu in zaupanju, lahko pa tudi zatrdimo, da široko po Evropi ni najti enakega ljubiteljskega gledališča, ki vsako sezono izvede repertoarni program.

Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Svoje plemenito delo, namenjeno ljudem na robu družbe – brezdomcem, tiho, skromno in vztrajno opravlja v Ljubljani, Novi Gorici in na Mirenskem gradu. Spiritus agens društva, lazarist dr. Peter Žakelj, je že leta 1994 zbral okoli sebe prostovoljke in prostovoljce; dejavnosti so širili ob podpori sester usmiljenk.
Leta 2006 se je v prostorih sester uršulink v Plečnikovem podhodu odprl dnevni center za brezdomce. Tam brezdomcem zagotavljajo tudi možnost nastanitve in higienske oskrbe, strokovno individualno svetovalno pomoč in drugo. Društvo se je odprlo in hitro odzvalo tudi v času epidemije covida-19, za kar mu gre dodatna zahvala.

Bojanka Genorio

Dom starejših občanov Fužine ambiciozno, z veliko strokovnega znanja in človeške topline vodi že 16 let. Z vizijo povezovanja doma z bližnjimi ustanovami in prebivalci naselja, z medgeneracijskim sodelovanjem in domiselnimi projekti je povezala stanovalce doma in aktivne upokojence, ki vsakodnevno obiskujejo več kot 30 dejavnosti ter organizirajo prireditve in dogodke, ki popestrijo življenje tudi v Četrtni skupnosti Moste. S svojim požrtvovalnim delom je Dom starejših občanov Fužine popeljala med najbolj kvalitetne, prepoznavne, predvsem pa tople domove v Mestni občini Ljubljana in širše.

Tomaž Domicelj

Avtorja nepozabnih skladb – Danes bo srečen dan, Slovenskega naroda sin, Banane, Kamionar – glasba spremlja od mladih nog. Potem ko je leta 1967 odpotoval v Veliko Britanijo in tam spoznaval svetovno rock in popularno glasbo, se je – z orglicami in kitaro – odločil za samostojno pot kantavtorja, ki ga je vodila na številne festivale; posnel je več albumov, imel veliko samostojnih koncertov, občinstvu pa so ga še približali nastopi v televizijskih glasbenih oddajah. Posebno poglavje njegovega vsestranskega glasbenega udejstvovanja je trgovina in založba Dots records, številni navdušenci pa so mu hvaležni za odlične prevode 23 pesmi za slovensko različico muzikala Mamma Mia.

Kulturno društvo Ženski pevski zbor Svoboda

V svojem 43-letnem delovanju je zbor Svoboda pomembno prispeval k razvijanju kulture petja in ohranjanju slovenske pesmi, zlasti narodne. V tem času so se zvrstili številni koncerti in nastopi na različnih prizoriščih in za raznoliko občinstvo. Zbor se je izkazal kot odličen organizator prireditve Revija šentviških pevskih zborov v okviru Dnevov Četrtne skupnosti Šentvid; vsako leto je sodeloval na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. ŽPZ Svoboda z ustvarjalnostjo in zavzetostjo vpliva na življenje v lokalni skupnosti, hkrati pa je po svojih dosežkih prepoznan tudi drugod po Sloveniji.

Janez Winkler

V vrtincu vojne je kot deček sledil klicu domovine in postal partizan, konec te strašne zgodovinske epizode je dočakal kot interniranec taborišča Dachau. Po vrnitvi domov se je zaposlil v takratni milici in ob delu končal študij na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot načelnik ljubljanske milice je v času študentskih demonstracij s svojo preudarnostjo in strokovnostjo preprečil, da bi izbruhnilo nasilje. Njegova prizadevanja po samostojnosti in strokovnosti so pripomogla, da je slovenska milica lahko zavarovala postopke osamosvojitve ter je uspešno delovala med osamosvojitveno vojno. Upokojitev je Winklerju prinesla nove izzive: prevzel je vodenje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kolesarski navdušenci pa ga spoštujejo kot enega od ustanoviteljev Maratona Franja, ki je pomembno prispeval k popularizaciji kolesarstva in vzpostavitvi sodobnih kolesarskih mrež.

Preberite tudi: