Male trajnostne prakse

Trajnostne veščine, kot so popravljanje predmetov ali naprav in šivanje, so nekaj časa veljale za zastarele. V zadnjem obdobju se spet vse bolj zavedamo njihovega pomena, saj nam omogočajo, da stvarem podaljšamo življenjsko dobo, zmanjšamo količino odpadkov in prihranimo denar.
Popravilo ni le praktična rešitev, temveč tudi sprememba odnosa do stvari, ki jih imamo – od hitrega menjavanja stvari k večji skrbi za to, kar že imamo, bolj odgovorni rabi virov in večji skrbi za okolje. Pogosto gre za dejavnosti, ki zahtevajo osredotočenost in delo z rokami, kar lahko umiri misli, izboljša koncentracijo in prispeva k boljšemu počutju.

Naslednjič razmisli, ali lahko nogavico zašiješ, preden jo zavržeš, ali zadrgo zamenjaš, preden kupiš novo oblačilo. Morda je to tudi priložnost, da se naučiš česa novega in tako krepiš svoj um ter ročne spretnosti.

V slovenskem ljudskem izročilu je valentinovo povezano predvsem s prebujanjem narave in začetkom pomladnih del na polju. Konec 20. stoletja je ta praznik prevzel bolj komercialno preobleko, ko si zaljubljenci podarjajo cvetje, čokolado in druga darila, ki pa so prazniku znatno dvignili okoljski odtis. Dobra trajnostna alternativa so darila lokalnih ustvarjalcev, skupno preživet čas v naravi, ročno izdelane pozornosti, suho cvetje ali rastline v lončku, romantična večerja v restavraciji brez zavržene hrane ipd. V današnji digitalni dobi tehnologija omogoča boljšo povezanost tudi fizično ločenih parov. Videoklici, virtualne voščilnice in virtualna darila so lahko lepa pozornost, ki združuje trajnostnost in sodobne pristope z dolgoletnimi rutinami praznovanja valentinovega.
Če k obdarovanju pristopimo preudarno, lahko še vedno uživamo v prazničnem vzdušju, hkrati pa okolju prihranimo goro odpadkov.

Če se lotimo preveč sprememb naenkrat, se lahko hitro počutimo preobremenjene. Trajnostni življenjski slog je zato lažje oblikovati postopoma - majhni koraki v vsakdanjem življenju imajo večji in trajnejši učinek kot veliki, kratkotrajni preobrati. Če tako danes ravnamo le malo bolj trajnostno kot včeraj, zmanjšamo pritisk in povečamo možnost, da nove navade tudi ohranimo.
Tovrstne spremembe navad niso nekaj, s čimer se moramo soočati sami. Podnebne spremembe namreč pri mnogih vzbujajo skrb in negotovost, zato potrebujemo tudi varen prostor za odprt pogovor. Ena izmed možnosti za takšne neformalne in vključujoče pogovore so podnebne kavarne, ki potekajo v številnih mestih po Evropi, tudi pri nas. Namenjene so poslušanju, izmenjavi pogledov in deljenju dobrih praks. Takšna druženja krepijo občutek povezanosti, izboljšujejo počutje ter spodbujajo postopne spremembe v vsakdanjem življenju in pridobivanje novega znanja.

Umetna inteligenca (UI) postaja del našega vsakdana in lahko pomembno prispeva k razvoju znanosti, gospodarstva in vsakdanjih storitev, hkrati pa je pomembno govoriti tudi o okoljskih izzivih njene uporabe. Sistemi UI delujejo v podatkovnih centrih z zmogljivimi strežniki, katerih delovanje zahteva veliko električne energije in hlajenja z vodo.
Po nekaterih ocenah sistemi umetne inteligence letno povzročijo med 30 in 80 milijoni ton izpustov CO₂, kar je primerljivo z letnimi emisijami velikega mesta. Pri tem na leto za hlajenje porabijo več sto milijard litrov vode – količino, primerljivo z letno svetovno porabo ustekleničene vode.
Zato trajnostni izziv UI ni le v razvoju tehnologije, temveč tudi v njeni zmerni in premišljeni rabi v vsakdanjem življenju. Tudi v digitalnem svetu šteje, kako pogosto in za kakšen namen uporabljamo orodja, ki so nam na voljo. Vsaka nepotrebna raba pomeni dodatno porabo virov, četudi tega ne vidimo neposredno.

Z nižjimi temperaturami se stroški ogrevanja znatno povečajo, vendar lahko z bolj trajnostnim vedenjem dosežemo tudi prihranke. Namesto daljšega zračenja z okni na nagib, pri katerem so toplotne izgube velike in stalne, je priporočljivo stanovanje za nekaj minut intenzivno prezračiti. Tako prostora bistveno ne ohladimo, zamenjamo pa zrak ter preprečimo zastajanje vlage in nastanek plesni.
Za učinkovito ogrevanje je pomembno preveriti, ali tesnila oken in vrat še dobro opravljajo svojo funkcijo ter ali radiatorji lahko neovirano oddajajo toploto v prostor. Na začetku ogrevalne sezone je priporočljivo iz radiatorjev spustiti zrak ter z njih odstraniti zavese, pohištvo ali perilo, ki se na njih suši.
Razlika ene stopinje Celzija za telo načeloma ni občutna, pri ogrevanju pa je lahko zelo pomembna. Zato razmislimo, ali lahko prostore, ki jih redkeje uporabljamo, ogrevamo na nižjo temperaturo kot bivalne prostore. S tem lahko zmanjšamo porabo energije, emisije in stroške ogrevanja.

Recikliranje in upcikliranje sta pojma, ki ju pogosto slišimo v kontekstu ponovne uporabe ter ravnanja z odpadki, vendar med njima obstaja pomembna razlika.
Pri recikliranju se materiali industrijsko predelajo. Plastenke se na primer zmeljejo in stopijo, iz nastale mase pa nastanejo nove plastenke ali sintetična vlakna. Papir se razmoči in razvlakni, nato pa se iz papirne mase izdela nov papir ali karton. Takšni postopki zmanjšujejo količino odpadkov, vendar zahtevajo velike količine vode in energije.
Upcikliranje temelji na drugačnem pristopu. Gre za ustvarjalno ponovno uporabo obstoječih predmetov ali materialov, pri kateri jih ne razgradimo, temveč jim z nekaj ustvarjalnosti in ročnega dela damo novo funkcijo ali večjo vrednost. Iz starih zaves lahko na primer ustvariš nakupovalno vrečko za sadje in zelenjavo, iz krožnikov podstavke za sveče, iz odsluženih plastenk za vodo pa cvetlična korita.

Podatki kažejo, da se okoljska ozaveščenost med Slovenci povečuje in da se večina potrošnikov zaveda pomena trajnostnih odločitev. Kljub temu se to zavedanje pogosto ne odraža v vsakodnevnem vedenju. Med tem, kar vemo, in tem, kar dejansko počnemo, še vedno obstaja očiten razkorak.
Posamezniki smo namreč bolj naklonjeni trajnostnim ravnanjem, ki ne zahtevajo večjih sprememb življenjskega sloga. Ukrepe, kot sta na primer zmanjševanje voženj z avtomobilom ali uživanja mesa, pogosto dojemamo kot težje izvedljive.
Razumevanje trajnostnega vedenja se med potrošniki in strokovnjaki sicer razlikuje. Strokovnjaki največji vpliv na okolje pripisujejo prav prehrani in mobilnosti, medtem ko se potrošniki bolj osredotočamo na ločevanje odpadkov in varčevanje z energijo.
Spremembe so lažje dosegljive, če jih uvajamo postopoma. Z majhnimi, izvedljivimi koraki lahko zavedanje spremenimo v dejanja, trajnostnost pa tako postane del našega vsakdana.

Decembra je vse v znamenju praznovanja – okraski, darila, praznične pojedine, s tem pa se na žalost pogosto poveča tudi količina odpadne embalaže (steklo, papir in plastika) in tudi ostanki hrane. Da bi delovali karseda trajnostno, ni potrebno veliko, le preudarno moramo pristopiti k nakupovanju, obdarovanju in obedovanju. Za darila lahko podarimo doživetje ali skupno aktivnost, kot so recimo peka piškotov, skupni izlet ali pa doma pleten šal. Za zavijanje daril ali kot voščilnice uporabimo kakovostne in naravne materiale, na primer star časopisni papir ali tekstil, za okras pa vejice, ki jih naberemo v naravi ali suho sadje. Pred nakupovanjem si vedno vnaprej pripravimo nakupovalni seznam in vrečke za večkratno uporabo. Iz ostankov hrane pa lahko sestavimo kakšen nov obrok ali pa jed zmrznemo in porabimo ob drugi priložnosti.
Z nekaj trajnostnimi dejanji in preudarnostjo lahko vseeno uživamo v prazničnem vzdušju, pa okolju prihranimo goro odpadkov.

Vsako leto v času praznikov slišimo različne teorije o tem, katero drevesce je za okolje manj škodljivo – umetno ali naravno. Umetna drevesa so večinoma narejena iz plastike in kovine ter so proizvedena v oddaljenih krajih, na primer v Aziji, zato je njihov ogljični odtis velik in se z ogljičnim odtisom naravnega drevesa izenači šele po približno 15 do 20 letih uporabe.
Najboljša izbira so sicer zagotovo živa drevesca v loncih, ki pa pogosto niso prilagojena razmeram v zaprtih, toplih prostorih, zato zahtevajo posebno skrb in primerne pogoje, da ostanejo zdrava. Poleg tega je pri njihovem presajanju nazaj v naravo pomembno, da to opravimo na primernem mestu in na način, ki drevesu omogoča nadaljnji razvoj.
Tudi z izbiro okraskov lahko ravnamo trajnostno, tako da namesto nakupa novih, bleščečih okraskov iz odpadnih materialov, kot so rolice toaletnega papirja, revije, časopisi ali odrezki barvnega tekstila, izdelamo izvirne okraske z osebno ustvarjalno noto.

December je čas obdarovanja in uživanja v dobrotah. Zelo priljubljeni, še posebej med otroki, so adventni koledarji, ki pa pogosto za visoko ceno ponujajo nekakovostno vsebino in ustvarjajo veliko odpadne embalaže. Čeprav se pojavljajo tudi bolj trajnostne različice (na primer s čaji), ostajajo čokoladni koledarji najpriljubljenejši. Ti pogosto vsebujejo čokolado z več sladkorja kot kakava, cena čokolade na kilogram pa je v tem prazničnem pakiranju lahko celo tri- do štirikrat višja. Da bi pritegnili pozornost potrošnikov, so adventni koledarji pogosto zaviti v toliko embalaže, da je te na koncu več kot sladkarij.
Bolj trajnostno možnost predstavlja doma izdelan adventni koledar. V lesene predalčke ali okrašene tekstilne vrečke lahko skrijemo suho sadje, oreščke ali koščke kakovostne čokolade. Tako ohranimo čar pričakovanja, obenem pa ustvarimo manj odpadkov.

Tekstilna industrija je eden največjih onesnaževalcev na svetu, saj povzroča kar 10 % globalnih emisij, s čimer prekaša celoten letalski in pomorski promet. Poleg izpustov je problematična ogromna poraba vode – za eno samo bombažno majico na primer porabimo kar 2700 litrov vode. Tudi postopki barvanja še dodatno močno onesnažujejo vodne vire. Spremenil se je tudi način ravnanja z odpadnim tekstilom, saj gre manj kot polovica rabljenih oblačil v ponovno uporabo ali reciklažo.
Če želimo obrniti trend na bolje in varovati naravo, moramo postati ozaveščeni potrošniki. Priporočljivo je poiskati izdelovalce, ki imajo okoljski certifikat, kot je npr. Evropski znak za okolje (Ecolabel). Ko oblačila odslužijo svojemu namenu, pa jih odložimo v namenske zabojnike za ponovno uporabo ali reciklažo in s tem zagotovimo, da ne končajo na smetišču ali celo v naravi.

Zaradi priljubljenosti hitre mode in spletnega nakupovanja se je proizvodnja oblačil v zadnjih letih močno povečala. Žal se pri tem pogosto uporabljajo slabši, kemično obdelani naravni materiali, pogosto tudi sintetični materiali, ki so pridobljeni iz nafte. Ti materiali niso kakovostni in imajo kratko življenjsko dobo, hkrati pa med pranjem sproščajo mikrovlakna plastike, ki povzročajo veliko škodo okolju in zdravju. Zaradi slabe kakovosti se oblačila hitro spremenijo v tekstilne odpadke, ki v veliki meri niso pravilno reciklirani ali ponovno uporabljeni.
Če želimo biti modni in hkrati varovati naravo, moramo postati ozaveščeni potrošniki. Najboljši način je, da pred nakupom preverimo sestavo izdelka in se odločimo za naravne, trajnostne materiale, kot so ekološki bombaž (gojen brez kemikalij in z manjšo porabo vode), konoplja ali lan, ki so tudi biološko razgradljivi.
Na Mestni občini Ljubljana se zavedamo negativnega vpliva hitre mode na naše okolje, zato smo med drugim že leta 2022 v okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov zasnovali kampanjo Hitra moda še hitreje onesnažuje. 

Ob prihajajočih praznikih se množično odpravljamo na pokopališča, kjer prižigamo sveče v spomin na preminule, pri tem pa se premalo zavedamo, da ta običaj predstavlja zelo veliko obremenitev za okolje. V Sloveniji letno porabimo okoli 16 milijonov sveč, pri čemer dve tretjini vseh prižgemo prav v času, ko obeležujemo dan spomina na mrtve. Količina parafina, porabljenega v svečah, je po vplivu na okolje primerljiva z emisijami 5 milijonov litrov bencinskega goriva v transportu, gorenje pa neposredno vpliva tudi na slabšo kakovost zraka.
Žal tudi električne sveče niso bistveno boljša alternativa. Čeprav trajajo dlje, njihov ogljični odtis zaradi energetske porabe za izdelavo in reciklažo baterije ostaja podoben klasičnim. Tudi sistem reciklaže odpadnih sveč je le delna rešitev. Ločeno zbiranje sicer omogoča reciklažo kovine, plastike, stekla in voska, vendar je postopek ločevanja materialov visoko energetsko potraten. Težavo še dodatno povečuje dejstvo, da le 38% vseh prodanih nagrobnih sveč prispe v center za reciklažo, kar pomeni, da je preostalih 2,5 tone odpadnih sveč letno veliko breme za okolje.
Če želimo pri spoštovanju tradicije varovati tudi naravo, je najboljši nasvet, da sveče nadomestimo s cvetjem ali ikebanami iz naravnih materialov. Če pa se svečam resnično ne moremo odpovedati, je priporočljivo izbrati čim manjše in takšne, ki so izdelane iz rastlinskih olj ali čebeljega voska, saj so te okolju prijaznejše.

Čeprav je uporaba puhalnikov listja priročna rešitev za hitro urejanje okolice, se velja vprašati, ali jih res potrebujemo in kakšen vpliv imajo na okolje in nas same. Ob njihovem delovanju se lahko v zrak dvigujejo prah, alergeni in drugi škodljivi delci, hkrati pa lahko zmotijo živali in drobne organizme, ki so si v odpadlem listju našli zatočišče.
Zmanjševanje lokalnega onesnaževanja, tako z emisijami kot hrupom, je pomemben korak k trajnostni Ljubljani z visoko kakovostjo življenja za vse. Če puhalnike uporabljamo, izberimo električne ali akumulatorske modele in jih uporabljajmo zmerno, z obzirom do sosedstva in narave.
Odstranjevanje listja z metlo, grabljami in nekaj potrpljenja je tih in trajnosten način urejanja okolice, obenem pa lahko predstavlja prijetno telesno aktivnost ali priložnost za druženje v skupnosti. Še bolje pa je, da listje tam, kjer ne moti, preprosto pustimo, da zanj poskrbi narava.

Ta teden obeležujemo evropski teden zmanjševanja odpadkov, katerega glavni namen je ozaveščanje o pretirani potrošnji in odgovornem ravnanju z rabljenimi predmeti. Kot potrošnikom se nam zdi, da so odpadki nekaj, na kar ne moramo vplivati, vendar pa se z majhnimi koraki pride do velikih sprememb, saj so potrošniške odločitve tiste, ki usmerjajo ponudbo na trgu. Dober primer za to so nalepke »brez reklam« na poštnih nabiralnikih, ki so v Sloveniji tako popularne, da so prisilile prodajalce v iskanje novih načinov komuniciranja akcij in ponudbe, predvsem digitalno.
Največjo moč kot potrošniki imamo z dobro premišljenimi nakupi, saj spontano nakupovanje pogosto vodi v pridobivanje poceni, nekakovostnih izdelkov. Na dobro oblikovan in temeljito izbran izdelek se potrošniki tudi čustveno navežemo in z vsemi svojimi dejanji poskrbimo, da lahko čim dlje uživamo v njem (odgovorno ravnanje, popravilo, ponovna uporaba). S tem pa tudi ne čutimo potrebe po nadaljnjem nakupovanju, s čimer se posledično zmanjšuje količina odpadkov.

Trajnostno upravljanje osebnih financ združuje finančno odgovornost z okoljsko in družbeno trajnostjo. Gre za način upravljanja imetja, ki ne upošteva le posameznikovih želja, temveč tudi vpliv njegovih odločitev na svet okoli sebe. Gre za pristop, pri katerem posamezniki varčujemo in investiramo odgovorno (vlagamo v podjetja, ki spoštujejo okoljske, družbene in upravljavske ESG standarde), se omejimo na zmerno potrošnjo (podpora lokalnim ponudnikom, pred nakupom preverimo življenjski krog izdelkov…) in si postavimo kratkoročne cilje, ki bodo pripomogli h krepitvi naših trajnostnih navad (na primer zmanjšanje mesečne porabe energije ali investiranje dela prihrankov v sklade).

Vsak izdelek ima svoj življenjski cikel – od pridobivanja surovin do trenutka, ko postane odpadek in ustvari svoj ogljični odtis. Cikel je sestavljen iz petih faz, ki imajo različen vpliv na okolje, podnebje, družbo in zdravje.
V prvi fazi gre za izkoriščanje primarnih virov oziroma surovin, potrebnih za izdelavo proizvoda. V drugi in tretji fazi te surovine predelamo, pri čemer je potrebna energija, nastajajo pa izpusti in druga onesnaževala.
V naslednji fazi pa imamo največji vpliv potrošniki – z odgovorno in preudarno uporabo izdelka ter s tem, da njegovo življenjsko dobo podaljšamo z vzdrževanjem in popravilom. V zadnji fazi pa je ključnega pomena, da izdelek pravilno odvržemo, saj ga je v večini primerov mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
Da bi negativen vpliv na okolje čimbolj zmanjšali ni potrebno vedno narediti korenitih sprememb, vendar lahko veliko naredimo že s pridobivanjem podatkov o življenjskem krogu najljubših izdelkov in preoblikovanjem našega vedenja.

Avto je najpogostejša izbira prevoza predvsem zaradi prihranka časa, celo za poti krajše od dveh kilometrov. Število avtomobilov zato nenehno narašča, pri več kot dveh tretjinah poti pa se v avtu prevaža le po ena oseba.
Tu imamo posamezniki veliko možnosti, da naredimo korak naprej k znižanju okoljskega odtisa, ustvarjenega s prometom - na kratke razdalje se odpravimo peš, s kolesom ali se dogovorimo za skupen prevoz s sosedi, prijatelji ali sodelavci; pri obisku večjih mest ter na potovanjih pa je smiselno preveriti možnosti javnega potniškega prometa ter pogoje uporabe hibridnih ali električnih vozil.
Če poti opravimo s kolesom ali peš, poskrbimo tudi za svoje telo, naravi pa prihranimo izpuste toplogrednih plinov.

Ko nakupujemo, se pogosto sprašujemo, kateri izdelki so resnično trajnostni in kako vseeno kupiti kvaliteten izdelek brez večjih stroškov. Pri izdelkih je pomembno poreklo, saj z nakupom domačih izdelkov podpiramo lokalne proizvajalce in zmanjšujemo izpuste, nastale pri dolgih transportnih poteh. Druga stvar, ki resnično vpliva na trajnostnost, je embalaža – individualno pakiranje narezanih sirov ali salam, kava v kapsulah ali voda v plastenkah ustvarjajo veliko odpadkov (plastika), običajno pa je cena takšnih izdelkov glede na težo občutno višja. Predvsem pa je najbolj pomembno, da nakupujemo načrtno in z namenom, ne pod vplivom akcij ali razprodaj, saj izdelki, kupljeni v trenutku navdiha, pogosto končajo v smeteh, kar nas stane dvojno – za nakup in za odpadek.
Trajnostno nakupovanje ni sinonim za odrekanje – gre predvsem za nakupovanje z razmislekom in zmernostjo, tako poskrbimo za okolje, dobro počutje in našo denarnico. 

Trajnostno in samozadostno bivanje omogočajo stavbe, ki so zgrajene iz naravnih materialov ali obnovljene s trajnostnimi materiali. Gradnja in obnova stavb spadata med največje porabnike naravnih virov, kot so gramoz, pesek in kamen, hkrati pa močno vplivata na okolje zaradi porabe energije in vode. Na svetovni ravni se ponovno uporabi le 5 % od 2,5 milijarde opek, ustvarjenih letno pri rušenju stavb. Zato izbira materialov pri gradnji ali obnovi močno vpliva na naš ogljični odtis. Četudi podatki kažejo, da stavbe vplivajo na okolje, ko so v uporabi, pa lahko znižamo svoj negativni vpliv bivanja, če opustimo uporabo fosilnih goriv za ogrevanje, bivalne prostore opremimo z varčnimi gospodinjskimi aparati ter postopno uvedemo bolj trajnostno vedenje v svoj vsakdan.

Statistično je marec drugi najbolj pogost mesec za praznovanje rojstnih dni v Sloveniji, zato se v tem mesecu pogosto ukvarjamo z izbiro primernih daril in načinom obdarovanja svojih bližnjih, s čimer pa letno ustvarimo tudi na tone odpadkov – embalaža, plastični okraski ali nepotrebna darila, ki kaj hitro končajo v smeteh.
Svetleč ovojni papir je nemogoče reciklirati, kar pomeni, da več kot polovica vsega prodanega papirja letno klavrno konča svojo pot po prvi uporabi, z vračilom neželenih daril pa toplogredne izpuste prevoza za vsak paket podvojimo. Zato je tudi pri obdarovanju pomembno upoštevati trajnostna priporočila - zmernost, ponovna uporaba in reciklaža. Namesto da nekaj kupimo zgolj zato, da ne pridemo praznih rok, podarimo darila, ki jih res potrebujemo in bodo še dolgo služila svojemu namenu ali pa podarimo trenutke, ki štejejo – povabilo na skupno doživetje, doma narejeno darilo ali preprosto čas, ki ga posvetimo drug drugemu.

V Sloveniji beležimo vse večji uvoz hrane, pri čemer izsledki raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju zaužijemo premalo sadja in zelenjave, pri porabi mesa pa smo na vrhu lestvice v EU. Posledice podnebnih sprememb so najbolj opazne v kmetijstvu, saj je zaradi pogostejših pojavnosti ekstremnih vremenskih pojavov in širjenja škodljivcev ter tujih invazivnih vrst v Sloveniji prizadeta ravno pridelava lokalnega sadja, nekaterih vrst zelenjave, oljk, grozdja in medu.
Za zagotavljanje prehranske varnosti sta blaženje vplivov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ključnega pomena. Posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane, podpiramo lokalne pridelovalce in s svojim povpraševanjem po sezonskih proizvodih pomagamo obračati trende naraščajočega uvoza hrane. 

Raziskave kažejo, da je glavna ovira za trajnostno nakupovanje posameznikov visoka cena (40%) in nakupovalne navade (22%). Približno polovica potrošnikov mesečno kupi vsaj en trajnostni izdelek.
Večino nakupovalnih odločitev sprejmemo nezavedno, tudi na podlagi čustvenih dražljajev v oglasnih sporočilih, kar dolgoročno oblikuje naše nakupovalne navade. Pomembno vlogo ima tudi družbeni vpliv: posamezniki se v družbi na primer kar dvakrat pogosteje odločimo za trajnosten izdelek kot takrat, ko nakupujemo sami.
Žal pa samo odločitev za bolj trajnostno nakupovanje ni dovolj, da bi zaustavili trend prekomernega potrošništva. Za resen korak stran od potrošništva, se moramo posamezniki pri vsakem nakupovanju zavedati, da ne obstaja univerzalna pot do trajnostnih nakupovalnih navad, temveč se moramo pred nakupom prepričati, kateri izdelki so resnično trajnostni in nakupiti le toliko, kolikor potrebujemo. 

Vsako leto se soočamo s hujšimi vremenskimi skrajnostmi, kot so vročinski valovi, močne nevihte, poplave, suše, toča ipd. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb se zato strokovnjaki pri ukrepih poslužujejo na naravi temelječih rešitev, ki bi s posnemanjem narave na dolgi rok lahko povrnile ravnovesje planetu. Za ohlajanje urbanih območij v vročih poletnih dnevih in nočeh, se lahko zatečemo v zavetje dreves, zelenic ali v bližino vode. Predvsem ohranjanje majhnih vodnih teles (npr. naravni ribniki) igra pri tem pomembno vlogo, saj so najpogostejši vodni vir v Evropi, v katerem domuje kar 70% sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi so tudi redke in endemične vrste. Ribniki so zaradi svoje majhnosti tudi v zakonodaji pogosto spregledani ali pa so zaradi nespametne človekove intervencije popolnoma spremenjeni. Le-te so namreč idealni za vnos in bohotenje tujih invazivnih živalskih in rastlinskih vrst, ki zagotovo porušijo prvotno naravno ravnovesje, pogosto pa vodijo v izgubo avtohtonih vrst.
Pri umiku v zelena območja imejmo zato vedno v mislih, da gre hkrati tudi za obisk narave, v kateri poskusimo pustiti čim manjši odtis, da bi jo lahko ohranili v naravnem ravnovesju.    

Tudi pri izbiri aktivnosti med počitnicami ali dopustom lahko delujemo bolj ali manj trajnostno. Čeprav je za mnoge izbira nove oddaljene destinacije za naslednji dopust skoraj že hobi, pa tudi pri nas na popularnosti pridobiva v tujini tako imenovani »staycation« ali počitnice doma. Z izbiro počitnic doma ne prihranimo le pri stroških letalskega prevoza, ki ustvarja velike izpuste toplogrednih plinov v ozračje, ampak podpiramo tudi lokalne ponudnike nastanitev, gostinskih obratov in aktivnosti. Poleg tega pri pripravi na oddaljeno potovanje pogosto spakiramo preveč in preobsežno, medtem ko za počitnice doma več situacij prepustimo naključju, s čimer ustvarimo  manj odpadkov in tako tudi na tem področju delujemo bolj trajnostno.
Počitnice običajno povezujemo z novimi in razburljivimi dogodivščinami, vendar pa si le-te lahko pričaramo tudi ob raziskovanju Slovenije oziroma okolice svojega doma. Z malo iznajdljivosti in avanturistične žilice lahko v bližnji okolici najdemo številne športno-rekreativne prireditve z zabavno vsebino, kulturne in glasbene dogodke, lahko pa le uživamo ob obisku naravnih danosti, ki jih v naši okolici ne manjka – jezera, gore…obisk številnih aktivnosti lahko v času počitnic, ko nas čas ne priganja, opravimo tudi s kolesom in na ta način delujemo še bolj trajnostno in okolju prijazno.

Ko govorimo o podnebnih spremembah, pogosto slišimo izraze, kot so emisije, CO₂, toplogredni plini in onesnažen zrak. Čeprav vsi ti pojmi izvirajo iz podobnih virov (kurjenja fosilnih goriv, prometa, industrije …) označujejo različne vplive na okolje.
Izraz emisija je splošen izraz za izpust snovi v okolje in vključuje tako toplogredne pline kot onesnaževala zraka. Toplogredni plini, kot so ogljikov dioksid (CO₂), metan in didušikov oksid, povzročajo učinek tople grede, proces, pri katerem se toplota, ki bi se sicer sprostila z Zemlje v vesolje, ujame v ozračju in segreva planet in tako vpliva na podnebne spremembe. Čeprav teh plinov ne vidimo, ne vonjamo in jih ne občutimo, so njihov vpliv in posledice globalni. Ogljikov dioksid predstavlja približno 75 % vseh emisij toplogrednih plinov, v zraku pa ga je le približno 0,042 %. Ta majhna količina zadošča, da močno vpliva na podnebje in pogostost vročinskih valov, suš in neurij ter drugih ekstremnih vremenskih pojavov.
Po drugi strani pa so onesnaževala zraka snovi, ki jih zaznamo takoj – kot smog, draženje oči, kašelj ali pa na splošno kot slabši zrak. To so na primer trdi delci (PM10, PM2.5), dušikovi oksidi in žveplov dioksid. Imajo neposreden vpliv na naše zdravje in kakovost bivanja.
Toplogrednih plinov ne moremo začutiti, a dolgoročno spreminjajo celoten planet. Onesnaževala zraka pa zaznamo takoj; ko odpremo okno ali pa se sprehodimo po zelo prometni cesti. 
Ker pogosto prihajajo iz istih virov, lahko z vsakodnevnimi odločitvami hkrati zmanjšujemo oba pojava. Manj vožnje z avtom, boljša izolacija doma, prehod na čistejše ogrevanje in premišljena poraba energije so koraki, ki poskrbijo za boljši zrak zdaj in stabilnejše podnebje v prihodnosti.

Ste vedeli, da s pravilnim kompostiranjem lahko pripomoremo k blaženju podnebnih sprememb? Organski odpadki, ki jih kompostiramo ob prisotnosti kisika, razpadajo aerobno – brez sproščanja metana, toplogrednega plina, ki ima približno 25-krat večji toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.
Kompostiranje je enostaven in učinkovit način za zmanjšanje količine gospodinjskih odpadkov. Obenem kompost naravno obogati zemljo – izboljša njene fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, kar spodbuja rast zdravih in bujnih rastlin na vrtu ali balkonu. Ostanki sadja, zelenjave, kavna usedlina in podobni organski odpadki so lahko primerni za ločeno zbiranje in kompostiranje, bodisi v kompostniku na vrtu bodisi v manjši posodi na balkonu. Iz njih sčasoma nastane hranljiva prst, ki jo lahko znova uporabimo pri gojenju svojih rastlin.
S kompostiranjem ne prispevamo le k čistejšemu okolju, temveč tudi k bolj zeleni in zdravi Ljubljani – mestu na poti k podnebni nevtralnosti.

V poletnih mesecih in vedno bolj neizprosnih vročinskih valovih si življenja brez klimatskih naprav skoraj ne znamo več predstavljati. Vendar pa ima lahko eno odraslo drevo hladilni učinek kar desetih klimatskih naprav. Drevesa s svojimi mogočnimi krošnjami vpijajo UV-sevanje in ščitijo pred neposrednimi sončnimi žarki, z ustvarjeno senco pa skrbijo za ohlajanje lokalne mikroklime. Posledično to pripomore k manjši potrebi po uporabi klimatskih naprav in nižjim stroškom energije. S svojo mogočno podobo delujejo tudi kot zvočna in vizualna pregrada, še posebej v mestih, njihov izgled in pravilna postavitev v urbanem okolju pa celo zvišuje vrednost nepremičninam v neposredni okolici.

Pri trajnostnem pranju perila pomislimo na energijo, ki se pri tem uporabi, zato pri nakupu izbiramo energijsko varčne pralne stroje, perilo pa večinoma peremo na nižjih temperaturah, saj so tudi detergenti dandanes zasnovani za učinkovitost pri nižjih temperaturah.
Je pa eden največjih porabnikov elektrike v gospodinjstvu sušilni stroj, zato skušajmo perilo raje sušiti na zraku -  na stojalu, balkonu ali vrvi, s čimer lahko v enem letu prihranimo tudi do 2000 kg emisij ogljikovega dioksida. V primerjavi s sušenjem v sušilnem stroju se oblačila tudi manj mečkajo, ne zbledijo in običajno zdržijo dlje. S trajnostnim delovanjem pri pranju in sušenju perila torej ne prihranimo le pri energiji, ampak tudi pri nakupu novih oblačil zaradi hitre obrabe tkanin.

Pri krožnem gospodarstvu gre za sistem, v katerem se nič ne zavrže, ampak se predmeti uporabljajo čim dlje po načelu »oblikuj – uporabi – ponovno uporabi – recikliraj«. V nasprotju s tradicionalnim linearnim modelom gospodarstva, pri katerem velja princip »vzemi – uporabi – odvrzi«.
V praksi to pomeni, da izdelke oblikujemo tako, da jih je mogoče popraviti, nadgraditi, razstaviti in reciklirati. Namesto da kupimo novo, raje popravimo. Namesto da embalažo zavržemo, poiščemo možnost za njeno ponovno uporabo. Dober primer krožnega gospodarstva je izdelovanje higienskega papirja iz uporabljene kartonske embalaže za pijače (tetrapak). Le-ta je sestavljena iz treh plasti, pri čemer je sredinski del narejen iz celuloznih vlaken, ki pa so osnovni material za izdelavo papirja. Z izdelavo takšnega recikliranega papirja ohranjamo drevesa pred sečnjo in recikliramo sekundarni vir celuloze. Za lokalne potrebe pa letno zmanjšamo 161 ton odpadne embalaže tetrapak, ki se sicer ne bi reciklirala v higienski papir ali plastične granule, ki tudi postane sekundarni vir. Krožno gospodarstvo je zato eden od temeljnih stebrov varovanja okolja in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Z uporabo avtobusa, ki lahko naenkrat prepelje več deset potnikov, prispevamo k zmanjševanju prometne gneče in količine izpušnih plinov. S tem ne prispevamo le k čistejšemu zraku, temveč tudi k bolj urejenim ulicam z več zelenih površin ter več prostora za hojo in kolesarjenje.
Uporaba javnega potniškega prometa je lahko pogosto tudi udobnejša izbira. Na avtobusu se izognemo stresu v prometu in iskanju parkirišča v zadnjem hipu, hkrati pa si med vožnjo lahko vzamemo čas za branje, poslušanje glasbe ali preprosto trenutek miru pred začetkom dneva.
Po ljubljanskih ulicah že vozi avtobus na biometan – gorivo, pridobljeno iz organskih odpadkov, kot so ostanki hrane. To je energija, ki nastaja okoli nas vsak dan – zdaj pa jo mesto usmerja v čistejšo mobilnost. In to je šele začetek. V bližnji prihodnosti bomo v Ljubljani pozdravili tudi nove električne in vodikove avtobuse, ki bodo tihi, brez izpustov in dostopni vsem meščanom in meščankam.
Raziskave kažejo, da tisti, ki redno uporabljajo javni prevoz, naredijo več korakov na dan kot tisti, ki se vozijo z avtomobilom. Tako že kratek sprehod do avtobusne postaje pomeni več gibanja in boljše počutje. Naslednjič, ko boste stopili na avtobus, vedite, da sodelujete v zgodbi o boljši Ljubljani – bolj trajnostni, bolj zdravi in prijaznejši za vse.

Poletje je čas izletov, piknikov in sproščenega druženja v naravi. Ob takšnih priložnostih pogosto posežemo po embalaži za enkratno uporabo – iz navade, udobja ali zato, ker je oglaševana kot okolju prijazna. Plastični krožniki, pribor in slamice so sicer stvar preteklosti, a njihovo mesto pogosto zasede papirnata ali biorazgradljiva embalaža – na videz bolj trajnostna, v resnici pa lahko predstavlja star problem v novi preobleki. Da papirnato embalažo sploh lahko uporabljamo, je pogosto prevlečena s posebnimi premazi, ki lahko vsebujejo snovi, zaradi katerih je njeno recikliranje onemogočeno. V praksi zato veliko tovrstne embalaže še vedno konča na odlagališčih.
Namesto embalaže za enkratno uporabo izberimo preproste alternative: steklene posode, kozarce in kovinski pribor, ki jih že imamo doma. S tem ne prispevamo le k zmanjšanju količine odpadkov, ampak lahko v eni sezoni občutno zmanjšamo tudi stroške.
Sicer pa tudi skozi vse leto, ko naročamo hrano na dom, kupujemo izdelke prek spleta ali v trgovini, premislimo, kako se lahko izognemo odvečni embalaži. Manj embalaže pomeni manj odpadkov, manj porabljenih virov in korak bližje k bolj trajnostni prihodnosti.

Le še nekaj dni nas loči do začetka poletja, na kar nas že opozarjajo popoldanske temperature, ki se približujejo tridesetici. Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi vse pogostejši in intenzivnejši ter trajajo dlje – še posebej v mestih. Zato je pomembno, da v vročih dneh poiščemo senco, se izogibamo aktivnostim sredi dneva in nosimo lahka oblačila ter poskrbimo za zadostno hidracijo.
V Ljubljani imamo več kot 60 javnih pitnikov s svežo, kakovostno pitno vodo, ki ne potrebuje predhodne obdelave. Najdemo jih po mestnih ulicah, v parkih in na rekreativnih točkah. Vse, kar potrebujemo, je steklenica ali kovinski bidon za večkratno uporabo – in že se lahko osvežimo brez plastike, stroškov ali odpadkov. Za proizvodnjo ene same litrske plastenke vode se lahko porabijo do 3 litri vode – več, kot je je sploh v njej. Z vsakim polnjenjem pri pitniku tako prihranimo dragocene vire, ki jih človeštvo vsako leto porabi hitreje, kot jih planet obnovi.
Zemljevid vseh ljubljanskih pitnikov najdete na spletni stran JP VOKA SNAGA – poiščite najbližjega in poskrbite za zdravo preživljanje poletja tudi na prostem.

Evropska unija si je za cilj do konca leta 2025 zadala, da bi znižali uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo na le 40 vrečk letno na osebo. Največ plastičnih vrečk, ki se po uporabi zavržejo, so lahke vrečke za sadje in zelenjavo, ki nas v povprečju na leto stanejo 100 evrov. S spremembo nakupovalnih navad lahko naredimo največ tako pri prihranku kot pri varovanju okolja. Lahke plastične vrečke zamenjajmo za biorazgradljive vrečke ali za tiste za večkratno uporabo iz recikliranih materialov – stare zavese so na primer odličen material za reciklažo v vreče za prenos sadja in zelenjave. Da bi spremenili svoja dejanja v navado je v povprečju potrebnih le 66 ponovitev, zato je najbolje, če imamo nakupovalno vrečko za večkratno uporabo vedno pri roki – shranjeno v torbi, avtu ali pri izhodu doma.

S prihodom pomladi in lepega, toplejšega vremena nas vleče ven in v naravo, dobimo tudi voljo za nove športne aktivnosti ali hobije, vendar pa ne pomislimo, da lahko že s preudarno izbiro nove aktivnosti naredimo veliko tudi za okolje. Če izberemo dejavnost v naši bližini, lahko občutno prihranimo na gorivu in drugih potovalnih stroških, predvsem pa na času! Namesto da čas izgubljamo v prometnih zamaških, ga lahko bolj koristno porabimo za posvečanje novemu hobiju. Opravljanje aktivnosti v bližini doma poveča tudi verjetnost, da bomo pri njej vztrajali, pa naj bo to redna telesna vadba ali preživljanje prostega časa na prostem. Redno preživljanje prostega časa v naravi ima dokazano pozitiven vpliv na naše zdravje, saj uravnava pritisk in srčni utrip, sončni žarki pa poskrbijo za ustvarjanje vitamina D v telesu, ki je ključen za pravilen razvoj in odpornost telesa. 

Prehod na vegetarijansko prehrano se zdi kot omejitev, v resnici pa je lahko tudi priložnost za popestritev jedilnika, možnost preizkusa novih okusov in razvoja novih kuharskih spretnosti. 
Vegetarijanska prehrana pozitivno vpliva na naše zdravje in zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni, seveda pa nenadne in obsežne spremembe življenjskega sloga ne ustrezajo vsakomur. Za zmanjšanje našega ogljičnega odtisa zato ni potrebno, da se popolnoma zavežemo  vegetarijanski prehrani, veliko naredimo že, če si en dan v tednu izberemo nadomestilo za meso, na primer stročnice, gomoljnice ali druga polnozrnata žita, ki so hranilno bogati z beljakovinami in cenovno dostopni. Lahko pa poskusite tudi kakšno drugo alternativo mesu, kot so sojini polpeti ali sejtan - morda boste prijetno presenečeni nad novimi okusi in možnostmi. 

V maju sadimo rastline, da bi lahko pravočasno obrodile in bi v njih uživali vse do pozne jeseni. Vendar pa je za uspešno in bujno letino, potreben tudi obisk opraševalcev. Najpogosteje so to čebele, ki jih v vrtove in gredice lahko privabimo z zasaditvijo medovitih rastlin, ki jim nudijo dobro pašo. Med medovite rastline štejemo nekatera drevesa, grmičke in vrtnine, vendar pa se v urbanih okoljih največ odločamo za zelišča in dišavnice, saj jih lahko lepo kombiniramo z vrtninami in okrasnimi rastlinami v gredicah, uspevajo pa tudi v ločenih posodah na balkonih. Zlasti bazilika, žajbelj, rožmarin in materina dušica so dišeča popestritev, navadni pelin in meta zraven še odganjata škodljivce, navadni koper pa lahko kombiniramo v posodi s kumarami, saj jim izboljšuje tudi okus. Kraški šetraj je sicer samonikla rastlina slovenskega Krasa, vendar pa se ta trajnica uporablja tudi drugod po državi za okrasne namene, čebelam pa nudi veliko nektarja.
Naš zeleni urbani kotiček bo poleg pogledov privabljal tudi naravo, ki nam bo te obiske povrnila v bujnem rastju in dobri letini vse do naslednje zime. 

22. aprila, na svetovni dan Zemlje, se spomnimo naše odgovornosti do ohranjanja narave in vnesimo v spomladansko čiščenje doma in njegove okolice nekaj enostavnih trikov za večjo trajnostnost. Z izbiro ekoloških čistil se izognemo alergijam in draženjem kože zaradi škodljivih kemikalij. Z uporabo naravnih čistil, kot so alkoholni kis, soda bikarbona ali limona, pa zmanjšujemo tudi svoj ogljični odtis, saj splošno dostopna čistila pogosto vsebujejo kemične snovi, katerih pridelava zahteva večjo porabo energije in naravnih virov. Pri nakupu se je bolje izogibati plastični embalaži in čistilnim pripomočkom za enkratno uporabo, kot so papirnate brisačke, da pri čiščenju ne ustvarimo velike količine enkratnih odpadkov, vsekakor pa mislimo tudi na količino porabljene vode – še posebej ogrevane. 
Pri urejanju okolice se seznanimo s splošnimi napotki za pravilno odlaganje odpadkov, preverimo kam lahko odložimo nevarne odpadke in se dogovorimo za odvoz kosovnih odpadkov ali zelenega odreza. S tem pripomoremo k zmanjšanju izpustov pri prevozu odpadkov in njihovem razvrščanju. 

Raziskava potovalnih navad v Ljubljani je pokazala, da je opravljenih 14 % več poti kot pred desetletjem, da pa se zasedenost osebnih vozil v istem obdobju ni znatno povečala. Če bi v prevoz vsakega avtomobila dodali le eno osebo, bi to pomenilo precej manj avtomobilov na cestah in kar za 40 % boljšo pretočnost prometa ter znatno zmanjšanje izpustov iz prometa. Da se tega zavedamo, je ista raziskava pokazala tudi s tem, da je v mestu skoraj 62 % potovanj opravljenih na trajnosten način. Pomembno pa je, da v kolikor se v naslednjih lepih in sončnih dneh odločite za kolo, ne pozabite, da je po zimskem premoru kolesu dobro privoščiti servis, s čimer poskrbimo, da bodo potovanja brezskrbna, varna in okolju prijazna!     

Čeprav ima ozelenitev balkona številne prednosti, je v mestih veliko balkonov še vedno opremljenih le s kakšnim stolom za uživanje spomladanskega sonca. Z nekaj znanja in skrbno izbiro primernega zelenja so balkoni lahko zeleni in skoraj samooskrbni, urbano vrtnarjenje pa v zadnjem obdobju postaja vse bolj priljubljeno. Za senčne balkone (manj kot 6 ur sonca na dan) so primernejše solate ali zelišča, večji sončni balkoni pa lahko v koritih nudijo odlične pogoje za rast zelenjave ali jagod. Če ste omejeni le na balkonsko ogrado, izberite viseče cvetlice, kot so kapucinke (Tropaeolum majus), ki niso le bujne in lepe na pogled, ampak so njihovi listi, popki, cvetovi in semena tudi užitni.
Zeleno rastje pripomore k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega je znanstveno dokazano, da nas zelena barva sprošča in pomirja, zelenjava, ki jo pridelamo sami, pa je tudi veliko bolj zdrava in okusna. Z nekaj truda si lahko ustvarimo prijeten, zelen kotiček s številnimi koristmi – tako za nas same kot za okolje.

Preživljanje časa na spletu vsak dan ustvarja veliko digitalnih podatkov, ki se shranjujejo v skupnih podatkovnih centrih. Vsaka neizbrisana e-pošta, ogled spletnih video posnetkov ali posodobitev stanja na družbenih omrežjih poveča naš digitalni ogljični odtis in posledično podatkovnih centrov,  le-ti pa letno povzročijo več emisij kot letalska industrija.
Izkoristimo torej svoj prosti čas za aktivnosti brez digitalnega ogljičnega odtisa – izlet v naravo, šport, branje knjige ali sproščeno druženje brez telefonov. Tako bomo zmanjšali obremenitev podatkovnih centrov in naredili nekaj dobrega zase!

Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek, ki resno škoduje okolju, saj en liter nepravilno odvrženega olja, ki zaide v podzemno vodo, onesnaži kar tisoč litrov. Pravilno odvrženo odpadno jedilno olje pa je lahko ponovno uporabljeno kot koristna surovina za izdelavo biodizla ali ekoloških svečk.
Po pripravi slastnih pustnih krofov je tako najbolje, da uporabljeno jedilno olje odlijemo v ločeno posodo in ga odnesemo v najbližji zbiralnik ali pa ujamemo premično zbiralnico nevarnih odpadkov.

Medtem ko vozniki in potniki v avtu pogosto občutijo nejevoljo zaradi prometnih zamaškov, obvozov in stanja v kolonah, tega občutka kolesarji skoraj ne poznajo. Jutranje kolesarjenje tako ne prebudi le telesa, ampak tudi dobro voljo! Z rednim kolesarjenjem pa prispevamo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov zaradi prometa.

Zavržena hrana povzroča kar 8% vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu, poleg katerih moramo upoštevati tudi državo izvora, njeno transportno pot in uporabo hladilnih naprav pri transportu, pakiranje in končno embalažo, saj se izpusti vršijo prek celotne dobavne verige. Še preden pa hrana stopi na pot pa na izpuste toplogrednih plinov vpliva tudi način njene pridelave – ekološka pridelava prihrani več kot 1000 kg ekvivalenta CO2 na hektar letno.
Pri vpeljavi trajnostnih praks v prehrani je zato najbolje začeti pri spremembi nakupovalnih navad – pred nakupom preverimo njeno poreklo in svežino, v mislih pa imejmo tudi njen način pridelave. Z nakupom lokalno pridelane hrane, podpiramo tudi lokalne kmete in gospodarstvo. Za zmanjšanje količine zavržene hrane pa je ključnega pomena tudi, da kupimo le toliko, kolikor potrebujemo.