Kar delate za mesto, šteje

V okviru programa Misija 100 smo podjetja, organizacije ter meščane in meščanke povabili, da z nami delijo različne prakse, s katerimi pripomorejo k soustvarjanju trajnostnega razvoja mesta. S tem smo želeli izpostaviti inovativne, učinkovite in prenosljive rešitve, ki prispevajo k blaženju ali prilagajanju na podnebne spremembe ter hkrati spodbujajo spremembe vedenja, sodelovanje skupnosti in višjo kakovost bivanja v Ljubljani.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj praks, ki dokazujejo, kako lahko skupaj – vsak na svojem področju – s konkretnimi ukrepi prispevamo k preobrazbi Ljubljane v podnebno nevtralno, vključujoče in trajnostno mesto.

BTC City Ljubljana: na naravi temelječa rešitev za manjšo toplotno obremenitev in boljše počutje obiskovalcev

Park v BTC Cityju Ljubljana je nastal pod okriljem družbe BTC, ki je kot nosilka projekta povezala strokovne, izvedbene in poslovne partnerje ter usklajevala proces od zasnove do izvedbe. Nastal je 12.000 m² velik urbani park na prej neizkoriščenem prostoru, ki predstavlja na naravi temelječo rešitev za prilagajanje mesta podnebnim spremembam.

Ideja je bila zasnovana že v okviru Partnerstva Šmartinska (2006), javno-zasebnega urbanističnega projekta Mestne občine Ljubljana in gospodarskih družb, kjer je predviden več kot 70.000 m² velik centralni park, ki se postopno širi tudi na območje BTC Cityja.

Leta 2023 je bil izveden natečaj, izbrana rešitev Ateljeja S pa je bila pripravljena v sodelovanju s krajinskimi strokovnjaki. Glavnina zasaditev je bila izvedena spomladi 2024 ob sodelovanju Botaničnega vrta UL. Z modeliranjem ENVI-met z Oddelkom za geografijo UL je bil koncept tudi znanstveno ovrednoten glede vpliva na toplotno obremenitev.

Jeseni 2024 je bila dodana urbana oprema in informativne table, ki obiskovalcem približajo park in njegovo zgodbo.

Podnebne spremembe se zadnja leta v večjih mestih med drugim kažejo tudi v obliki vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valovih, ki čez dan z visokimi temperaturami vplivajo na pregrevanje ozračja in akumuliranje velike količine toplote, zlasti v asfaltiranih in pozidanih tleh. Ta v večernih in nočnih urah preprečuje, da bi se talne površine ustrezno ohladile.

Posledično to vodi do pojava mestnega toplotnega otoka, ki povečuje toplotno obremenitev. Med drugim je prisoten tudi na širšem zalednem delu, kjer se nahaja središče BTC City Ljubljana. Središče ima zaradi obsežne zunanje in pozidane površine potencial na področju blaženja pojava mestnega toplotnega otoka, hkrati pa z uvajanjem različnih, na naravi temelječih rešitev in ukrepov, omogoča enostaven prenos primerov dobrih praks v bližnjo in širšo okolico.

Pred ureditvijo 12.000 m2 velikega parka na jugozahodnem delu BTC Cityja Ljubljana na površini južno od trgovine IKEA in Kristalne palače, je bil ta del prostora v manjšem obsegu urejen kot makadamsko parkirišče za obiskovalce, preostali del pa je imel videz opuščenega prostora. Za to območje je bila značilna odsotnost zelenih površin in skromna biotska pestrost.

Izziv, s katerim smo se soočili pred snovanjem rešitev za preobrazbo tega območja, je bil zato večplasten: zmanjšati pregrevanje tal in toplotno obremenitev obiskovalcev, izboljšati biotsko raznovrstnost in estetski izgled prostora ter tako vzpostaviti prijetno urbano okolje, ki dolgoročno povečuje odpornost območja na podnebne spremembe.
V sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete UL je bil z modeliranjem ENVI-met ocenjen vpliv nove parkovne ureditve na toplotno obremenitev. Rezultati kažejo, da bodo odrasla drevesa s krošnjami osenčila približno dve tretjini površine parka. V vročinskih obdobjih se bo temperatura zraka znižala za okoli 5 °C, toplotna obremenitev pa za več kot 15 °C, kar pomeni občutno boljše bivalno ugodje, saj na zaznavanje vročine vplivajo tudi veter, vlaga in osončenost.

Projekt pomembno izboljšuje tudi biotsko raznovrstnost, saj je bilo zasajenih 20 vrst dreves, 15 vrst grmovnic ter številne trajnice, načrtovan pa je tudi cvetoči travnik z avtohtonimi rastlinami. To ustvarja raznolik habitat za opraševalce, ptice in druge živali.

Park hkrati deluje kot prostor druženja in sprostitve z urbano opremo, kar povečuje njegovo obiskanost in prispeva k boljšemu počutju uporabnikov ter zaposlenih.
Pristop je prenosljiv in uporaben na večjih urbanih zelenih površinah, kjer zasaditev še ni dovolj gosta. Primeren je za parke, šole, vrtce ter druge javne in zasebne objekte, kjer je izvedba enostavna. Dodatno sajenje dreves je smiselno tudi v stanovanjskih soseskah in pri hišah, saj senčenje zmanjšuje učinke vročinskih valov. Park deluje kot del zelenega klina v 70000 m² parkovni ureditvi proti središču mesta v okviru Partnerstva Šmartinska. Razširitev zasaditve lahko blaži mestni toplotni otok v Ljubljani. Pristop izboljšuje biotsko raznovrstnost v manjšem in večjem obsegu.

Turizem Ljubljana: Implementacija zero waste strategije v ljubljanski hotelski industriji

Dobra praksa temelji na postopni in podatkovno podprti vpeljavi zero waste pristopa v ljubljanski hotelski sektor ter na sodelovanju javnih institucij, strokovnih organizacij, nevladnega sektorja in hotelskih ponudnikov. Ključni poudarek je vzpostavitev enotnega sistema merjenja ravnanja z odpadki, ki hotelom omogoča jasen vpogled v lastno delovanje in podporo pri uvajanju izboljšav.

Raziskava in analiza stanja
Projekt se je začel z analizo obstoječih praks ravnanja z odpadki v ljubljanskih hotelih. Izvedeno je bilo anketiranje, terenski ogledi v hotelih ter analiza vrst in količin odpadkov, kar je omogočilo natančen vpogled v strukturo odpadkov.
Opredelitev strateških ciljev
Na podlagi rezultatov so bili določeni trije dolgoročni cilji: vzpostavitev rednega in primerljivega sistema merjenja, povečanje deleža ločeno zbranih odpadkov ter zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo.
Vzpostavitev metodologije merjenja
Od leta 2023 poteka standardizirano tehtanje odpadkov po posameznih frakcijah, preračunano na gosta na noč, praviloma dvakrat letno. Vsak hotel prejme natančna navodila, pregledno tabelo za vnos podatkov ter analizo rezultatov s konkretnimi priporočili.
Strokovna podpora in prenos znanja
Hotelom je zagotovljena stalna strokovna podpora, izvajajo se terenski obiski in sestanki s posameznimi hoteli, organizirajo delavnice ter študijske obiske dobrih praks.

Inovativnost prakse se kaže v prvem primerljivem sistemu merjenja hotelskih odpadkov v Ljubljani, sodelovalnem pristopu ter visoki prenosljivosti modela na druge nastanitvene obrate in dejavnosti.

Hotelski sektor v Ljubljani predstavlja pomemben del mestnega turizma, hkrati pa tudi pomemben vir odpadkov. Projekt se je začeli izvajati leta 2023, saj v Ljubljani ni bilo enotnega, primerljivega in dolgoročno vzdržnega sistema spremljanja ravnanja z odpadki v hotelskem sektorju. Hkrati deležniki v hotelskem sektorju niso razpolagali z ustrezno podatkovno podlago za ciljno usmerjene izboljšave.

V sodelovanju z javnim podjetjem VOKA SNAGA, Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nevladno organizacijo Ekologi brez meja ter Oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana je Turizem Ljubljana izvedel poglobljeno raziskavo, ki je pokazala, da je v nekaterih hotelih delež mešanih odpadkov občutno previsok, hkrati pa obstaja velik potencial za boljše ločevanje in preprečevanje nastajanja odpadkov.

Osrednji izziv projekta je bil vzpostaviti praktičen, merljiv in prenosljiv model, ki bi omogočil dolgoročno spremljanje ravnanja z odpadki, spodbudil spremembe vsakodnevnih delovnih praks ter povezal hotelske ponudnike, mestne javne službe, nevladne organizacije in občino v skupnem prizadevanju za zmanjševanje odpadkov in podnebno bolj odgovoren razvoj turizma v Ljubljani.
Rezultati kažejo, da večina sodelujočih hotelov ustvari manj kot 1 kg odpadkov na gosta na noč, kar je bistveno pod povprečjem primerljivih raziskav. Delež ločeno zbranih odpadkov se pri večini hotelov giblje med 70 % in 85 %, pri posameznih hotelih pa smo med zaporednimi tehtanji zaznali izboljšanje ločevanja.

S sistematičnimi meritvami smo pridobili natančne podatke o strukturi odpadkov, vključno z embalažo, papirjem, steklom in zavrženo hrano, kar je hotelom omogočilo prepoznavanje ključnih virov mešanih odpadkov in uvedbo konkretnih izboljšav v nabavi, organizaciji dela in ravnanju zaposlenih. Redna tehtanja, ki potekajo dvakrat letno, ter individualne analize z jasnimi priporočili so vzpostavile trajen sistem spremljanja napredka.
Prakso je mogoče prenesti v druga okolja kot so trgovine, gostinski lokali itd., z ustreznimi prilagoditvami, kot so ločeno zbiranje odpadkov, uporaba lokalnih in sezonskih surovin ter ozaveščevalne akcije za stranke.

Praksa je trajnostna, ker spodbuja sodelovanje različnih sektorjev: lokalne skupnosti, hotelskega sektorja (gospodarstva) in nevladnih organizacij – za skupen cilj zmanjševanja odpadkov in trajnostnega delovanja. Hkrati prispeva k dolgoročnim ciljem krožnega gospodarstva, zero waste strategije in Misije 100 ogljično nevtralnih mest ter omogoča širjenje trajnostnih praks v prihodnosti.

LIDL: Zbiramo odpadno olje za bolj čisto okolje

V Sloveniji letno zavržemo več kot 390.000 litrov odpadnega jedilnega olja, ki ga ni mogoče mešati z drugimi odpadki, nepravilno odlaganje olja pa povzroča hudo onesnaženje. Dobra praksa nagovarja izziv preprečevanja nepravilnega odlaganja odpadnega jedilnega olja, spodbuja zbiranje na varen in okolju prijazen način ter krepi trajnostne navade prebivalcev.

Ključni elementi dobre prakse zbiranja so:

Zbiralniki so postavljeni blizu vhodov trgovin - boljša vidnost in dostopnost za naše kupce in ostale, ki bi želeli oddati olje.
Zbiralniki omogočajo enostavno oddajo olja s plastenko vred, s čimer se prepreči prelivanje olja in omeji možnost razlitja. Zabojniki so opremljeni s piktogrami in besedilom o pravilnem odlaganju.
V zbiralnik se lahko odloži jedilno olje, maščobe, svinjska mast, margarina, maslo in olje iz vložnin, brez dodatnih primesi, kot je kis. Motorna olja so izključena.
Zbrano olje predamo pogodbenemu partnerju, ki skrbi za nadaljnjo predelavo v biodizel.
Za vsak liter odpadnega jedilnega olja bomo namenili vsaj 25 centov donacije (pri končnem znesku bomo upoštevali odpadno jedilno olje, zbrano od septembra 2024 dalje).

Praksa zbiranja odpadnega jedilnega olja je dobro prenosljiva in jo je mogoče z minimalnimi prilagoditvami vzpostaviti v kateremkoli okolju. Ključni pogoj je zagotovitev ustreznih zbiralnikov ter vzpostavljen logistični sistem za varno in učinkovito praznjenje ter transport zbranega odpadnega jedilnega olja do predelovalcev.

Od januarja do oktobra 2025 je bilo v vseh zbiralnikih po Sloveniji zbranih 6.518 kilogramov odpadnega jedilnega olja, od tega 1.168 kilogramov v Lidlovih trgovinah na območju Ljubljane. Rezultati potrjujejo uspešnost uvedenega sistema ter naraščajoče zavedanje prebivalstva o pomenu pravilnega ravnanja s tovrstnimi odpadki.

Zbrano olje se predela v biodizel, kar predstavlja primer dobre prakse krožnega gospodarstva – odpadek postane dragocena sekundarna surovina, ki prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa.
Vsi prebivalci Ljubljane imajo možnost brezplačno oddati odpadno jedilno olje v posebej označene zbiralnike pred Lidlovimi trgovinami, pri čemer ni pomembno, kje je bilo olje kupljeno. S tem aktivno spodbujamo k odgovornemu ravnanju z odpadki in zmanjševanju vplivov na okolje.

Pri predelavi zbranega olja sodeluje specializirani pogodbeni partner BOLJE, ki skrbi za ustrezno zbiranje, transport in reciklažo odpadnega olja v nove uporabne vire. Pobudo dodatno krepi sodelovanje z društvom Ekologi brez meja, ki s komunikacijskimi in izobraževalnimi aktivnostmi ozavešča javnost o vplivih nepravilnega odlaganja ter pomenu krožnega gospodarstva.

Takšen model partnerstva med gospodarstvom, nevladno organizacijo in prebivalstvom omogoča trajnostno upravljanje z odpadnim jedilnim oljem ter hkrati krepi vlogo lokalne skupnosti pri doseganju trajnostnih ciljev.

Javni zavod Cene Štupar: First in then out

Cene Štupar – CILJ izvaja usposabljanja tudi za zaprte osebe v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana in je pri tem zaznal potrebo po sistematičnem izobraževanju učiteljev in zaposlenih v zaporskih sistemih. Analize so pokazale pomanjkanje znanja o trajnostnih praksah in pedagoško-andragoških pristopih, s katerimi bi lahko učinkovito spodbujali trajnostno vedenje zaprtih oseb. Ob podpori URSIKS-a in v sodelovanju s hrvaškim Centrom za izobrazbu je bilo vzpostavljeno čezmejno sodelovanje. Rezultat so usposobljeni multiplikatorji ter razvita Katalog kompetenc, program usposabljanja za krepitev veščin kadra v zaporih in gradiva za spodbujanje trajnostnih navad.

Sistematičen prenos znanja v vsakodnevno delo z zaprtimi osebami spodbuja osebno odgovornost zaprtih oseb, trajnostno vedenje, varčno rabo energije in vode, ločevanje odpadkov, skrb za lokalno prehrano in uspešnejšo resocializacijo v lokalni skupnosti.

Na podlagi popisov dobrih praks trajnosti pri delu z zaprtimi osebami je bil razvit Katalog kompetenc, ki prvič sistematično opredeljuje trajnostne kompetence zaporskega osebja in omogoča njihovo načrtno ter merljivo krepitev. Razvit je bil tudi Program usposabljanja za učitelje in zaposlene.

Inovativnost prakse je v obravnavi trajnosti kot orodja za krepitev osebne odgovornosti zapornikov ter v sistemski umestitvi programa v letne načrte organizacij, kar omogoča trajne vedenjske spremembe zapornikov tudi po odpustu in dolgoročne učinke v lokalnem okolju.
- Začnite s problemom, ki ga zaznavate v okolju in analizo potreb, ki temelji na konkretnih podatkih iz anket/fokusnih skupin, ne na predpostavkah.
- Prilagodite vsebine kontekstu (npr. zapor ni klasično učno okolje). Uspeh projekta je ravno v tem, da je bil razvit program, ki je specifičen za neko okolje (kot je v našem primeru zaporski sistem), ne generično.
- Ves čas projekta skrbite za diseminacijo, ne zgolj promocijo projekta. To pomeni, da ves čas projekta informirate in vplivate na ključne deležnike, ki bodo vašo prakso lahko podpirali/financirali tudi po preteku projekta.
- Vključite vodstvo institucij od začetka. V projektu je bilo vključeno najvišje vodstvo zaporskih uprav, kar je pripomoglo k uspešni realizaciji projekta.
Program je vključen v stalno ponudbo izobraževanj, možen je razvoj v smeri:
- širitve na več zaporov in držav (usposobljeni multiplikatorji),
- nadgradnje v certificirane programe za trajnostne kompetence,
- integracije v sistemske politike resocializacije.
Razvita trajnostna praksa je tudi dobro prenosljiva v izobraževanje odraslih za ranljive ciljne skupine, saj temelji na krepitvi kompetenc strokovnih delavcev in zunanjih izvajalcev ter sistematičnem vključevanju trajnostnih načel v vsakodnevne rutine dela in učenja. Prenosljiva je lahko recimo v programih PUM-O+, produkcijskih šolah ter domovih za starejše.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Deževni vrt za prilagajanje na podnebne spremembe

Ob stavbi Oddelka za okoljsko gradbeništvo (UL FGG), sta bila zgrajena dva deževna vrtova. Prvi sprejema padavinski odtok iz parkirišča za zaposlene, drugi pa iz strehe objekta. Voda se v deževnem vrtu začasno zadrži v površinskem sloju in se počasi infiltrira v filtrski substrat.

Deževna vrtova sta zasajena z rastlinami, ki prispevajo k čiščenju padavinske vode prek privzema, filtracije in stabilizacije onesnaževal v sferi korenin ter ustvarjajo ugodno okolje za rast mikroorganizmov, ki so pomembni nosilci čiščenja. Nato voda prehaja iz zemljinskega v zadrževalni ali drenažni sloj, od koder se očiščena voda odvaja preko drenaže.

Namen je obvladovanje količine in kakovosti padavinskega odtoka na mestu nastanka. Gre za prvi tovrstni objekt v Sloveniji, ki je zgrajen v realni velikosti.

Ekstremni vremenski pojavi, ki se kot posledica podnebnih sprememb kažejo s pogostejšimi in z močnejšimi padavinskimi dogodki, dolgotrajno sušo in z visokimi temperaturami, prinašajo mestom številne izzive. Kanalizacijski sistem ob ekstremnih padavinah zaradi preobremenjenosti ne zmore več opravljati funkcije, za katero je bila zgrajena, kar občutimo kot vse pogostejše urbane poplave.

Hkrati mešan kanalizacijski sistem presežne količine razbremenjuje neposredno v vodotoke, kar ogroža vodno okolje. Po drugi strani se v poletnih vročinskih valovih soočamo s pomanjkanjem vode v urbanih okoljih, kar omejuje evaporativno hlajenje, ki ga nudijo zelene površine in rastline.
V času delovanja so se vsi nalivi zadržali v deževnih vrtovih in kontrolirano odvajali dolvodno. S tem sta oba prispevala k zmanjšanju pritiska na kanalizacijski sistem ter posledično zmanjšala poplavno ogroženost ter razbremenjevanje neočiščenih voda v Gradaščico. Hkrati zagotavljata čiščenje onesnaženega padavinskega odtoka iz utrjenih površin in s tem ščitita vodno okolje pred onesnaženjem.
Deževna vrtova sta že postala del fakultetne komunalne infrastrukture in del izobraževalnih programov. V okviru izobraževalnih programov pa je njuno delovanje vključeno tako v redne programe kot tudi v krajše izobraževalne programe.

Kot taka se bosta vzdrževala v okviru redne skrbi za zunanje zelene površine. Rastline, ki so zasajene v dnu deževnih vrtov so trajnice, zgolj enkrat na leto se po potrebni obreže odmrle dele rastlin. Z izgradnjo usedalnika na obeh vtokih smo zagotovili odstranjevanje sedimentov (peska), ki se spira iz utrjenih površin, ki bi sicer lahko povzročil zamašitev filtrnega substrata.

Šola Janče: Ko ekosadovnjak PŠ Janče obrodi prihodnost

Pred 25 leti je šola v sodelovanju s starši, lokalnimi prebivalci in strokovnjaki za sadjarstvo vzpostavila šolski ekosadovnjak, ki danes predstavlja eno najbolj celovitih naravoslovno-trajnostnih učnih okolij v Ljubljani. Projekt je nastal z namenom približati otrokom delo s sadnimi drevesi, ohraniti znanje sadjarske tradicije ter krepiti povezanost mladih z domačim okoljem kot temeljem trajnostnega razvoja podeželja. Ekosadovnjak deluje kot učilnica v naravi, ki pozitivno vpliva na dobrobit otrok, odpornost okolja in skupnosti.

Prvi korak je bila ureditev prostora izven šole: zasaditev novih in obnova obstoječih sadnih dreves, postavitev ute za orodje, mize s klopmi za učenje in delo na prostem ter zbiralnika deževnice, ki omogoča varčno rabo vode in prilagajanje na sušna obdobja.

Drugi korak je redno vključevanje učencev v delo v sadovnjaku skozi vse leto, s posebnim poudarkom na ohranjanju travniškega sadovnjaka in biotske raznovrstnosti.

Tretji korak je predelava pridelkov v jabolčni sok, marmelade, džeme in suho sadje ter njihova uporaba pri šolskih obrokih in dogodkih, s čimer se krepi lokalna samooskrba in zmanjšuje ogljični odtis.

Četrti korak predstavlja krožno gospodarjenje (kompostiranje, ponovna uporaba steklene embalaže).

Peti korak je stalno sodelovanje s starši, društvi in lokalnimi kmeti ter nadgrajevanje prakse z ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe.

Letna predelava obsega 20–40 litrov jabolčnega soka, 60–100 kozarcev marmelade ter suho sadje v letih z obilnejšim pridelkom. Povprečni letni pridelek znaša 50–70 kg sadja. Sistematično se zmanjšuje tudi količina embalažnih odpadkov zaradi 100-odstotne ponovne uporabe steklene embalaže.

Vzpostavljena je šolska samooskrba z marmeladami in sokom, ki se redno uporabljajo pri malicah, kosilih in prireditvah, s čimer šola letno nadomesti več deset kupljenih industrijskih izdelkov.

Doseženi so dolgoročni finančni prihranki, zmanjšanje okoljskega odtisa in povečana biotska raznovrstnost (prisotnost opraševalcev, ptic, koristnih žuželk). Učenci razvijajo trajnostne navade, ki jih prenašajo tudi v domače okolje, kar ima dolgoročen družbeni učinek.
Praksa je preprosto prenosljiva v druge šole, vrtce in lokalne skupnosti, saj temelji na naravnih procesih, prilagodljivih rešitvah in aktivnem vključevanju otrok. Za izvedbo zadostujejo manjša površina, nekaj sadnih dreves, mentor ter sodelovanje učencev, učiteljev in staršev.

Prilagoditve se nanašajo na izbor odpornejših sadnih vrst, prilagojenih lokalnim podnebnim razmeram, ter na organizacijo dela glede na vremenske razmere. Praksa krepi razumevanje vplivov podnebnih sprememb, spodbuja lokalno samooskrbo in povečuje odpornost skupnosti, zato je primerna tako za podeželska kot urbana okolja.