torek, 29. 10. 2019

Kako naj svoj vrt pripravim na hladne jesenske in mrzle zimske dni?

Za vse vrtičkarje, ki se zavedate pomena lokalne samooskrbe, ki jo v Mestni občini na različne načine spodbujamo, smo pripravili tri nasvete, kako se pripraviti na prihajajoči jesen in zimo.

Nasveti strokovnjakinje

Marjana Kajzer Nagode, mentorica na Učnem vrtu MOL, je tokrat zapisala praktične nasvete. Nasvete najdete kot priponke na dnu te novice. 

  • Jesensko sajenje čebule in česna
  • Kako pripraviti vrtiček na zimo?
  • Zaščita posevkov čez zimo 

Razvoj mreže vrtičkov in usposabljanje vrtičkarjev

Eno od področij lokalne samooskrbe, ki smo mu dali še poseben pomen je razvoj mreže vrtičkov, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah vse bolj pomembno tudi za prebivalce Ljubljane. Enako pomembno kot je urejanje vrtičkov je tudi usposabljanje vrtičkarjev za pridelavo zelenjave na vrtičkarskih območjih, saj vrtičkarji na vrtičkih MOL vrtnarijo na ekološki način, zato za varstvo rastlin ne uporabljajo sintetičnih kemičnih pripravkov in mineralnih gnojil za gnojenje.

Želja vrtičkarjev je, da bi temu sledili vendar se dostikrat pojavijo vprašanja kot so: Kako se lotiti obdelave? Kdaj je najprimernejši čas za setev ali sajenje posamezne vrste zelenjave? Koga naj vprašam, če kakšnega postopka ne poznam?

Zato smo se v MOL odločili, da na vrtičkarskih območjih vzpostavimo učne vrtove – Zelenjavni učni vrt Rakova Jelša, Gain vzorčni bio vrt na Ježici in Učni vrt na Grbi.

Delo na učnih vrtovih poteka po principu delavnic in prikazov, kjer je udeležba brezplačna in sodelovanje udeležencev zaželeno. Strokovnjaki so na voljo za dajanje informacij, delo na učnih vrtovih pa poteka vzporedno s časovnico dela na vrtičkih.

Na ta način vodimo vrtičkarje skozi celotno vrtičkarsko leto in jim nudimo dodatno znanje, s katerim lahko bolje obdelajo svoje vrtičke in pridelajo več zelenjave.

IMG 20190416 131058

Spodbujamo lokalno samooskrbo v mestu

V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za povečano stopnjo samooskrbe, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.

Na mestnih zemljiščih, ki jih urejamo in oddajamo za vrtičkarstvo, dovoljujemo le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Prav tako tudi v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. Uporabljamo stroj za zatiranje plevela, ki deluje na osnovi vodne pare, rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica).

Vedno večja želja po kakovostni in zdravi hrani

Vrtičkarstvo je dejavnost, ki ima več namenov in ima tako ekonomski kakor tudi socialni potencial. Njen primarni namen je pridelovanje vrtnin za lastne potrebe, na ravni mesta pa gre za pomemben dejavnik povečevanja stopnje samooskrbe.

Pridelovanje hrane na manjših površinah je tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta. Vse več je povpraševanja po najemu vrtička s strani ne samo mladih družin, temveč tudi celo študentov. Želja po kakovostni in zdravi hrani ter preživljanju prostega časa z vrtičkarstvom vedno hitreje prevzema tudi mladino. 

Vrtiček ("gartlc") je imela vedno vsaka slovenska domačija. Navada "imeti vrtiček" je s priseljenci prišla tudi v urbana središča. Največji razmah postavljanja vrtičkov tako beležimo predvsem ob novo nastalih stanovanjskih soseskah.

Preberite tudi: